Kazalo
75 odnosi: Absorpcijski spekter, Antena, Astrofizika, Astronomija, Atom, Atomsko jedro, Žarek gama, Barva, Brezžični prenos podatkov, Deoksiribonukleinska kislina, Dioda, Dopplerjev pojav, Dušik, Električni tok, Električno polje, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Elektronka, Energija, Energijski nivo, Ernest Rutherford, Faradayev pojav, Foton, Fotosinteza, Frekvenca, Gorišče (optika), Guglielmo Marconi, Heinrich Rudolf Hertz, Hitrost svetlobe, Infrardeče valovanje, Ionizirajoče sevanje, Ionosfera, James Clerk Maxwell, Kemična vez, Kisik, Kozmični žarki, Kristalografija, Kvant, Mavrica, Maxwellove enačbe, Mikrovalovi, Mikrovalovna pečica, Modulacija, Odboj, Oko, Opeklina, Optično vlakno, Ozonska plast, Ozračje, Pasovna širina, ... Razširi indeks (25 več) »
- Elektromagnetni spekter
- Valovanje
Absorpcijski spekter
Absorpcíjski spékter (tudi absórpcijski ~) je spekter, ki ga dobimo pri absorpciji določenih frekvenc oziroma valovnih dolžin.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Absorpcijski spekter
Antena
Antena v splošnem označuje elektronsko komponento, namenjeno oddajanju ali sprejemanju radijskih valov (elektromagnetnega valovanja), torej pretvarja spremembe električnega napetosti in toka, ki jih pošilja radijski oddajnik, v elektromagnetno valovanje in obratno.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Antena
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Astrofizika
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Astronomija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Atom
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Atomsko jedro
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Žarek gama
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Barva
Brezžični prenos podatkov
Brezžični prenos signalov je prenos signalov v prostoru s pomočjo elektromagnetnih valov.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Brezžični prenos podatkov
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Deoksiribonukleinska kislina
Dioda
Diode Dioda je elektronski element z dvema priključkoma (anoda in katoda).
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Dioda
Dopplerjev pojav
Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Dopplerjev pojav
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Dušik
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Električni tok
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Električno polje
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Elektromagnetno valovanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Elektron
Elektronka
Radijske elektronke: ECC85, EL84 in EABC80 Elektronke manjše velikosti Elektrónka (tudi vákuumska cév) je elektronski element.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Elektronka
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Energija
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Energijski nivo
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Ernest Rutherford
Faradayev pojav
Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Faradayev pojav
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Foton
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Fotosinteza
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Frekvenca
Gorišče (optika)
zrcalu. Goríšče (tudi fókus ali žaríšče) je v optiki točka v kateri se zberejo žarki, ki so prvotno vzporedni optični osi leče, zrcala ali odbojnemu delu antene.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Gorišče (optika)
Guglielmo Marconi
Guglielmo Giovanni Maria Marconi, GCVO, italijanski izumitelj in elektroinženir, * 25. april 1874, Bologna, † 20. julij 1937, Rim.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Guglielmo Marconi
Heinrich Rudolf Hertz
Heinrich Rudolf Hertz, nemški fizik, * 22. februar 1857, Hamburg, Nemčija, † 1. januar 1894, Bonn, Nemčija.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Heinrich Rudolf Hertz
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Hitrost svetlobe
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Infrardeče valovanje
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Ionizirajoče sevanje
Ionosfera
Delitev atmosfere Ionosfera je ionizirani sloj v atmosferi.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Ionosfera
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in James Clerk Maxwell
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Kemična vez
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Kisik
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Kozmični žarki
Kristalografija
Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Kristalografija
Kvant
Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Kvant
Mavrica
Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Mavrica
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Maxwellove enačbe
Mikrovalovi
telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Mikrovalovi
Mikrovalovna pečica
Mikrovalovna pečica tudi »mikrovalovka« je gospodinjski pripomoček, ki se uporablja za pripravo (kuhanje) in segrevanje hrane, pijače s pomočjo absorbcije mikrovalov.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Mikrovalovna pečica
Modulacija
Modulacija v elektroniki in telekomunikacijah pomeni način spreminjanja lastnosti periodičnega (po navadi visokofekvenčnega) signala (nosilni signal) z uporabo t. i. modulacijskega signala, ki vsebuje informacije, ki jih želimo oddajati oz.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Modulacija
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Odboj
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Oko
Opeklina
Opeklina prve stopnje (sončna opeklina). Opeklina je akutna lokalna okvara tkiva (zlasti kože) zaradi učinkovanja vročine, sevanja, kemikalij ali elektrike.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Opeklina
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Optično vlakno
Ozonska plast
Ozonska plast je del zemeljske atmosfere, ki vsebuje relativno visoke koncentracije ozona (O3).
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Ozonska plast
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Ozračje
Pasovna širina
Pasóvna širína podaja relativni frekvenčni razpon, ki v telekomunikacijah pove, kakšen je spekter frekvenc, ki se lahko prenaša preko prenosne poti.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Pasovna širina
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Planckova konstanta
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Prasevanje
Radar
Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Radar
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Radijski valovi
Radio
Starinski radijski sprejemnik Rádio (latinsko radius – žarek) je tehnologija, ki omogoča prenos signalov s prilagajanjem (modulacijo) elektromagnetnih valov, ki imajo manjše frekvence kot svetloba.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Radio
Radioaktivni izotop
Radioaktivni izotop je atom.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Radioaktivni izotop
Radiologija
Radiologija je veja medicine, kjer s pomočjo naprav, ki proizvajajo rentgenske žarke oz.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Radiologija
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Rdeči premik
Reaktivna kisikova spojina
Lewisove strukture reaktivnih kisikovih spojin: '''1''' - tripletni kisik; '''2''' - singletni kisik; '''3''' - superoksid; '''4''' - vodikov peroksid; '''5''' - hidroksilni radikal Reaktivne kisikove spojine ali reaktivne kisikove zvrsti (reactive oxygen species, ROS) so visoko reaktivni prosti radikali, ki vsebujejo kisikove ione ali perokside.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Reaktivna kisikova spojina
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Rentgenski žarki
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Spekter
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Spektroskopija
Strela
Udar strele v Eifflov stolp leta 1902 Stréla je naravni pojav, ki ga sestavljata blisk in grom.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Strela
Telegraf
Telegraf je električna naprava, ki z električnimi signali prenaša ali pa sprejema sporočila.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Telegraf
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Temperatura
Učinek tople grede
Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede. Pri učinku tople grede gre za proces, pri katerem toplotno sevanje iz planetove površine absorbirajo atmosferski toplogredni plini, zaradi tega se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Učinek tople grede
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Ultravijolično valovanje
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Valovna dolžina
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Vesolje
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Vid
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Vidni spekter
Vzbujeno stanje
Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Vzbujeno stanje
Wilhelm Röntgen
Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Wilhelm Röntgen
William Henry Bragg
Sir William Henry Bragg, PRS, angleški fizik in kemik, * 2. julij 1862, Wigton, Westward, grofija Cumberland, Anglija, † 10. marec 1942, London, Anglija.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in William Henry Bragg
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Spekter elektromagnetnega valovanja in Zemeljsko površje
Glej tudi
Elektromagnetni spekter
Valovanje
Prav tako znan kot Elektromagnetni spekter, Spekter svetlobe.