Kazalo
168 odnosi: Absorpcijski spekter, Adenozin trifosfat, Agencija Republike Slovenije za okolje, Alge, Aminokislina, Anaerob, Ananas, Angleščina, Anorganska spojina, Antocian, Asparaginska kislina, ATP-sintaza, Avtotrof, Bakterije, Bikarbonat, Biokemija, Biosfera, Botanika, Celična membrana, Celično dihanje, Celzijeva temperaturna lestvica, Citoplazma, Džul, Deževni gozd, Dednina, Delni tlak, Denaturacija, Deoksiribonukleinska kislina, Difuzija, Dušik, Ekološka niša, Ekologija, Elektron, Enciklopedija Britannica, Encim, Endosimbioza, Energija, Energijski tok, Epiderm, Evglena, Evkarionti, Evolucija, Fitoplankton, Fiziologija, Flamci, Fosilno gorivo, Fruktoza, Giga, Glicin, Glikogen, ... Razširi indeks (118 več) »
- Agronomija
- Biološki procesi
- Botanika
- Celično dihanje
- Ekosistemi
- Fiziologija rastlin
- Presnova
Absorpcijski spekter
Absorpcíjski spékter (tudi absórpcijski ~) je spekter, ki ga dobimo pri absorpciji določenih frekvenc oziroma valovnih dolžin.
Poglej Fotosinteza in Absorpcijski spekter
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Poglej Fotosinteza in Adenozin trifosfat
Agencija Republike Slovenije za okolje
Agencija Republike Slovenije za okolje (kratica: ARSO) je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za okolje (trenutno Ministrstva za okolje, podnebje in energijo).
Poglej Fotosinteza in Agencija Republike Slovenije za okolje
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Fotosinteza in Alge
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Fotosinteza in Aminokislina
Anaerob
sesalcev. Anaerob ali anaerobni organizem (tudi anaerobiont) je vsak organizem, ki za svojo rast ne potrebuje kisika.
Poglej Fotosinteza in Anaerob
Ananas
Ananas (znanstveno ime Ananas comosus, Ananas sativus) je tropska rastlina iz družine ananasovk in njen sadež.
Poglej Fotosinteza in Ananas
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Fotosinteza in Angleščina
Anorganska spojina
Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.
Poglej Fotosinteza in Anorganska spojina
Antocian
Antociáni ali antokiáni, tudi antocianini, (grško: ánthos - cvet +: kyáneos - črnkastomoder) so vodotopni pigmenti v vakuolah rastlinskih celic, ki so lahko rdeče, vijolične ali modre barve, kar je odvisno od pH vrednosti okoljne raztopine, ter so brez vonja in okusa.
Poglej Fotosinteza in Antocian
Asparaginska kislina
Asparaginska kislina (okrajšano kot Asp ali D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CO2H.
Poglej Fotosinteza in Asparaginska kislina
ATP-sintaza
ATP-sintaza je encim, ki katalizira reakcijo sinteze adenozina trifosfata iz adenozina difosfata in neorganskega fosfata.
Poglej Fotosinteza in ATP-sintaza
Avtotrof
heterotrofi. Fotosinteza je glavni način, s katerim rastline, alge in mnoge bakterije proizvajajo organske spojine ter kisik iz ogljikovega dioksida in vode (zelena puščica). Avtotróf je organizem, ki proizvaja kompleksne organske spojine (kot so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine) iz preprostih snovi, ki so prisotne v njegovi okolici, v splošnem z uporabo energije iz svetlobe (fotosinteza) ali anorganskih kemijskih reakcij (kemosinteza).
Poglej Fotosinteza in Avtotrof
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Fotosinteza in Bakterije
Bikarbonat
V anorganski kemiji je bíkarbonát (po IUPAC priporočljiva nomenklatura: hidrogenkarbonat) je vmesna oblika v deprotonaciji ogljikove kisline.
Poglej Fotosinteza in Bikarbonat
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Fotosinteza in Biokemija
Biosfera
celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.
Poglej Fotosinteza in Biosfera
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Poglej Fotosinteza in Botanika
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Fotosinteza in Celična membrana
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Fotosinteza in Celično dihanje
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Fotosinteza in Celzijeva temperaturna lestvica
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Fotosinteza in Citoplazma
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Poglej Fotosinteza in Džul
Deževni gozd
Fatu Hivi, otočje Marquesas Deževni gozd je območje z vročim in vlažnim podnebjem, kamor še ni posegel človek.
Poglej Fotosinteza in Deževni gozd
Dednina
Dednína, dédina ali genóm je celota dednih informacij nekega organizma, ki obstaja v obliki DNK oziroma pri nekaterih virusih v obliki RNK.
Poglej Fotosinteza in Dednina
Delni tlak
Délni tlák (tudi parciálni tlák) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu.
Poglej Fotosinteza in Delni tlak
Denaturacija
Denaturacija je biokemijski proces, med katerim beljakovine ali nukleinske kisline izgubijo svojo sekundarno, terciarno in kvartarno strukturo, ki skupaj predstavljajo njihovo nativno konformacijo, zaradi različnih razlogov, kot so na primer stresne situacije, dodatek močne baze ali kisline, dodatek koncentrirane anorganske soli, organskega topila (npr.
Poglej Fotosinteza in Denaturacija
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Fotosinteza in Deoksiribonukleinska kislina
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Fotosinteza in Difuzija
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Fotosinteza in Dušik
Ekološka niša
Ekološka niša je fizični prostor, ki ga naseljujejo vrste in funkcijska vloga, ki jo imajo te vrste.
Poglej Fotosinteza in Ekološka niša
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Fotosinteza in Ekologija
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Fotosinteza in Elektron
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Fotosinteza in Enciklopedija Britannica
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Fotosinteza in Encim
Endosimbioza
doi.
Poglej Fotosinteza in Endosimbioza
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Fotosinteza in Energija
Energijski tok
Energíjski tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev.
Poglej Fotosinteza in Energijski tok
Epiderm
Epiderm ali epidermida (ponekod tudi povrhnjica in epidermis) je zunanje primarno krovno tkivo rastlin, ki prekriva rastlinske organe (liste, steblo, poganjke, cvetove itd.) in jih tako omejuje od okolja.
Poglej Fotosinteza in Epiderm
Evglena
Zgradba evglene: 1 - biček, 2 - očesna pega, 3 - škrob, 4 - kloroplast, 5 - vakuola, 6 - celično jedro Evglena ali lepoočnica (znanstveno ime Euglena) je enocelični bičkasti evkariont, ki ga uvrščamo med evglenofite.
Poglej Fotosinteza in Evglena
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Fotosinteza in Evkarionti
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Fotosinteza in Evolucija
Fitoplankton
Fitoplankton (tudi Phytoplankton) je droben rastlinski organizem, ki prosto lebdi v vodi in se pasivno premika z vodnimi tokovi.
Poglej Fotosinteza in Fitoplankton
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Fotosinteza in Fiziologija
Flamci
Flámci (nizozemsko Vlamingen, ednina Vlaming) so prebivalci Flandrije, severnega dela Belgije.
Poglej Fotosinteza in Flamci
Fosilno gorivo
Premog Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike.
Poglej Fotosinteza in Fosilno gorivo
Fruktoza
Kemijska struktura fruktoze sličica Fruktoza ali sadni sladkor je ogljikov hidrat, natančneje enostaven ogljikov hidrat ali monosaharid.
Poglej Fotosinteza in Fruktoza
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej Fotosinteza in Giga
Glicin
Glicin (skrajšano Gly ali G), je najmanjša od 20 aminokislin, ki jih je običajno srečati v beljakovinah; glicin je tudi najmanjša možna amino kislina - namesto stranske verige kot pri drugih amino kislinah je v glicinu najti en sam vodik.
Poglej Fotosinteza in Glicin
Glikogen
Model, ki ponazarja kemijsko strukturo glikogena, zgrajenega iz številnih monomernih enot (glukoznih molekul). Glikogen je polisaharid in predstavlja osnovno obliko uskladiščene glukoze v živalskih, glivnih in nekaterih bakterijskih celicah.
Poglej Fotosinteza in Glikogen
Glikoliza
Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).
Poglej Fotosinteza in Glikoliza
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Fotosinteza in Glive
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Poglej Fotosinteza in Glukoza
Gostota energijskega toka
Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Poglej Fotosinteza in Gostota energijskega toka
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Poglej Fotosinteza in Gradient
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Fotosinteza in Grščina
Hektar
atletske steze je skoraj natanko en hektar Hektár (oznaka ha) je enota za površino, enaka stotim (predpona hekto- pomeni stokrat večjo enoto) arom.
Poglej Fotosinteza in Hektar
Hemoglobin
Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Hemoglobin je rdeče barvilo v krvi, ki vsebuje železo.
Poglej Fotosinteza in Hemoglobin
Heterotrof
Heterotróf je organizem, ki se za preživetje prehranjuje s snovmi iz drugih organizmov.
Poglej Fotosinteza in Heterotrof
Hrana
Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.
Poglej Fotosinteza in Hrana
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Fotosinteza in Hrast
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Fotosinteza in Iglavci
In vivo
In vivo (v živem) je latinski izraz, ki se zlasti v naravoslovnem izrazoslovju uporablja za procese, ki potekajo v živem organizmu.
Poglej Fotosinteza in In vivo
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Fotosinteza in Infrardeče valovanje
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Fotosinteza in Ion
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Fotosinteza in Isaac Newton
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Fotosinteza in Izotop
Jablana
Jablana (znanstveno ime Malus domestica) je sadno drevo, na katerem uspevajo jabolka.
Poglej Fotosinteza in Jablana
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Poglej Fotosinteza in Jakost (fizika)
Jan Baptist van Helmont
Jan Baptist van Helmont, flamski kemik, fiziolog in zdravnik, * 12. januar 1577, † 30. december 1644.
Poglej Fotosinteza in Jan Baptist van Helmont
Joseph Priestley
Joseph Priestley, angleški teolog, duhovnik, filozof, kemik, fizik in politični teoretik, * 13. marec 1733, Birstall, Anglija, † 6. februar 1804, Northumberland, Pensilvanija, ZDA.
Poglej Fotosinteza in Joseph Priestley
Kaktusovke
Kaktusovke (znanstveno ime Cactaceae), pogovorno: »kaktusi«, so rastlinska družina z več kot 2000 vrstami, v tropskih in subtropskih puščavah ter stepah severne in južne Amerike, ena sama vrsta Rhipsalis baccifera raste v osrednji Afriki.
Poglej Fotosinteza in Kaktusovke
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Poglej Fotosinteza in Karbonat
Kelpov gozd
Kelpovi gozdovi spadajo med najbolj produktivne in dinamične ekosisteme na svetu, kjer mnogo organizmov najde zavetje in hrano. Razširjenost kelpovih gozdov po svetu Kelpov gozd je podvodno območje, gosto poraslo z velikimi rjavimi algami.
Poglej Fotosinteza in Kelpov gozd
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Fotosinteza in Kisik
Kleptoplastija
rodu ''Halimeda'', pri tem pa integrira algine kloroplaste v svoje telo. Kleptoplastija ali kleptoplastidija (grško: kleptein - krasti + plastid) je simbiotični fenomen, pri katerem organizmi plastide (največkrat kloroplaste) alg, s katerimi se prehranjujejo, integrirajo v somatske celice in jih uporabljajo v svojih presnovnih procesih.
Poglej Fotosinteza in Kleptoplastija
Klorofil
Strukturna formula klorofila a Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze.
Poglej Fotosinteza in Klorofil
Kloroplast
Poenostavljenja zgradba kloroplasta. Kloroplast ali klorofilno zrno je celični organel zelenih alg in višjih rastlin.
Poglej Fotosinteza in Kloroplast
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Poglej Fotosinteza in Koruza
Krebsov cikel
Cikel citronske kisline (poznan tudi pod imenom cikel trikarboksilnih kislin ali Krebsov cikel - imenovan po Hansu Aldolfu Krebsu, ki je prvi prepoznal cikel) je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma.
Poglej Fotosinteza in Krebsov cikel
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Fotosinteza in Kri
Kriptofiti
Kriptofiti Kriptofiti (Cryptophyta) so rastline, ki imajo brste globoko v zemlji v čebulicah ali na korenikah.
Poglej Fotosinteza in Kriptofiti
Kserofit
Oleander ima ozke, voskaste liste, kar zmanjša izgubo vode v sušnih okoljih Kserofiti so rastline, prilagojene na življenje v zelo suhih okoljih.
Poglej Fotosinteza in Kserofit
Kubični meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m³) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.
Poglej Fotosinteza in Kubični meter
Kvadratni meter
Kvadrátni méter (oznaka m²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.
Poglej Fotosinteza in Kvadratni meter
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Fotosinteza in Lipid
Listavec
Bukov gozd Listavci so listnata drevesa s širokimi listi, za razliko od iglic iglavcev.
Poglej Fotosinteza in Listavec
Listna reža
Listna reža na listu paradižnika. Listne reže so odprtine v spodnji povrhnjici na listu rastline, skozi katere je omogočen prenos plinov in vlage.
Poglej Fotosinteza in Listna reža
Luks
Luks (oznaka lx) je v sistemu SI enota za merjenje osvetljenosti.
Poglej Fotosinteza in Luks
Lumen
Lúmen (simbol: lm) je SI-enota svetlobnega toka, s katerim opisujemo zaznano moč svetlobe.
Poglej Fotosinteza in Lumen
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Fotosinteza in Magnezij
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Poglej Fotosinteza in Mangan
Megla
Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.
Poglej Fotosinteza in Megla
Melvin Calvin
Melvin Calvin, ameriški kemik in biokemik, * 8. april 1911, St.
Poglej Fotosinteza in Melvin Calvin
Mikrobiolog
francoski mikrobiolog in kemik Mikrobiolog je znanstvenik, ki deluje na področju mikrobiologije.
Poglej Fotosinteza in Mikrobiolog
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).
Poglej Fotosinteza in Mikrometer
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Fotosinteza in Mikroorganizem
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Fotosinteza in Mitohondrij
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Poglej Fotosinteza in Moč
Modrozelene cepljivke
Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.
Poglej Fotosinteza in Modrozelene cepljivke
Nadglavišče
Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.
Poglej Fotosinteza in Nadglavišče
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Fotosinteza in Nadmorska višina
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Fotosinteza in Nafta
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Fotosinteza in Naravoslovje
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Fotosinteza in NASA
Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat
Nikotinamídadeníndínukleotídfosfát (okrajšano NADP) je spojina, podobna nikotinamidadenindinukleotidu, ki ima v adenozinskem delu molekule riboza-2,5-bisfosfat.
Poglej Fotosinteza in Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat
Oblak
Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.
Poglej Fotosinteza in Oblak
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Fotosinteza in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Fotosinteza in Ogljikov dioksid
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Fotosinteza in Ogljikov hidrat
Ogljikova kislina
Ogljikova kislina je zelo šibka kislina s kemijsko formulo H2CO3.
Poglej Fotosinteza in Ogljikova kislina
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Fotosinteza in Organel
Orientalski sršen
Orientalski sršen (znanstveno ime Vespa orientalis) je vrsta kožekrilcev iz družine pravih os.
Poglej Fotosinteza in Orientalski sršen
Osvetljenost
Osvetljênost (oznaka E) je skupni vpadajoči svetlobni tok na enoto površine.
Poglej Fotosinteza in Osvetljenost
Ozon
Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.
Poglej Fotosinteza in Ozon
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Fotosinteza in Ozračje
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Fotosinteza in Pšenica
Peroksisom
Shema perokisoma. Peroksisóm je z dvoslojno membrano obdan celični organel, prehodno poznan pod imenom mikrotelo, ki ga najdemo v citoplazmi skoraj vseh evkariontov.
Poglej Fotosinteza in Peroksisom
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Poglej Fotosinteza in PH
Plastid
Rastlinske celice z vidnimi zeleno obarvanimi kloroplasti Plastidi so organeli v rastlinskih celicah, udeleženi v sintezi in skladiščenju pomebnih spojin.
Poglej Fotosinteza in Plastid
Porabnik (ekologija)
Porabnik (s tujko konzument) je v prehranjevalni verigi tisti organizem, ki dobi energijo za rast in vzdrževanje homeostaze tako, da konzumira druge organizme.
Poglej Fotosinteza in Porabnik (ekologija)
Porin
saharozo pri bakteriji ''Salmonella typhimurium'', pogled od strani Porin je membranska beljakovina, ki sodeluje pri prenosu snovi skozi celično membrano.
Poglej Fotosinteza in Porin
Praživali
Práživáli ali protozóji (znanstveno ime Protozoa) so enocelični evkarionti.
Poglej Fotosinteza in Praživali
Predkambrij
Predkambrij je najstarejše in najdaljše geološko obdobje, ki se je začelo pred 4,5 milijarde leti.
Poglej Fotosinteza in Predkambrij
Prehranjevalna veriga
Prehranjevalna veriga je linearno zaporedje organizmov, ki so v prehranjevalnem odnosu.
Poglej Fotosinteza in Prehranjevalna veriga
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Fotosinteza in Premog
Presnovek
Presnovek ali metabolit je intermediat ali produkt v procesu presnove.
Poglej Fotosinteza in Presnovek
Produkcija (ekologija)
Izraz produkcija ali proizvodnja se v ekologiji nanaša na tvorbo biomase iz hranil v ekosistemu.
Poglej Fotosinteza in Produkcija (ekologija)
Prokarionti
Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.
Poglej Fotosinteza in Prokarionti
Protisti
Protisti (znanstveno ime Protista) so heterogena skupina organizmov, v katero uvrščamo tiste evkarionte, ki niso živali, rastline ali glive.
Poglej Fotosinteza in Protisti
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Poglej Fotosinteza in Radikal (kemija)
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Fotosinteza in Radioaktivnost
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Fotosinteza in Rastline
Rastlinojedec
travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.
Poglej Fotosinteza in Rastlinojedec
Rastlinska žila
Rastlinska žila kislice (''Rumex''), ki jo gradijo floem (A), žilni kambij (B), ksilem (C) in ovoj iz sklerenhimatskih celic (D). Rastlinska žila je izraz, ki se v botaniki uporablja za skupek prevajalnih tkiv (floema, ki prevaja fotosintate, in ksilema, po katerem potujejo voda in mineralne snovi) in sklerenhimatskih celic (običajno sklerenhimatskih vlaken), ki jih obdajajo ter služijo kot zaščita pred mehanskimi pritiski.
Poglej Fotosinteza in Rastlinska žila
Rastlinska celica
Shema »tipične« rastlinske celice z označenimi sestavnimi deli Rastlinska celica je tip evkariontske celice, kakršen gradi rastlinska tkiva.
Poglej Fotosinteza in Rastlinska celica
Razkrojevalec
Glive razkrajajo odmrlo vejo Razkrojevalci so organizmi, ki odmrle organske snovi spreminjajo v enostavne anorganske spojine, vodo in pline.
Poglej Fotosinteza in Razkrojevalec
Razmnoževanje
Razmnoževanje živih bitij je biološki proces nastajanja potomcev.
Poglej Fotosinteza in Razmnoževanje
Rdeče alge
Rdeče alge (znanstveno ime Rhodophyta) so po večini mnogocelični morski organizmi, srečamo pa jih tudi v tekočih sladkih vodah.
Poglej Fotosinteza in Rdeče alge
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Fotosinteza in Redoks reakcija
Saharoza
Saharoza je vrsta ogljikovih hidratov, znana tudi pod imenom namizni sladkor, beli sladkor, pogovorno tudi sladkor, ki se najpogosteje uporablja v vsakodnevni prehrani in prehrambeni industriji.
Poglej Fotosinteza in Saharoza
Serin
Serin (skrajšano Ser ali S) je polarna aminokislina.
Poglej Fotosinteza in Serin
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Fotosinteza in Sevanje
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Poglej Fotosinteza in Sipanje
Sirek
Sirek (znanstveno ime Sorghum) je rod številnih trav, med katerimi so nekatere vzgajane kot žita, od katerih je mnogo uporabljenih kot živalska krma oz.
Poglej Fotosinteza in Sirek
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Fotosinteza in Sladkor
Stephen Hales
Stephen Hales, angleški fiziolog, fizik, kemik in izumitelj, * 17. september 1677, pri Bekesbourneu, grofija Kent, Anglija, † 4. januar 1761, Teddington, grofija Middlesex, Anglija.
Poglej Fotosinteza in Stephen Hales
Stromatolit
Stromatolit (grščina: στρώμα strōma 'plast' in λίθος lithos 'kamen') je kalcitna ali aragonitna skorja na morskem dnu ali pri obali, ki nastaja pri presnovi modrozelenih cepljivk.
Poglej Fotosinteza in Stromatolit
Suša
Sonorski puščavi Suša je izredno stanje v naravi,po dolgotrajnem pomanjkanju vode v neki pokrajini.
Poglej Fotosinteza in Suša
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Fotosinteza in Svetloba
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Fotosinteza in Tališče
Tehniška založba Slovenije
Tehniška založba Slovenije (Tehniška založba Slovenije, d.d., skrajšano TZS, d.d.) je slovenska založba s sedežem v Ljubljani, ki se ukvarja z izdajanjem knjig in revij s področja poljudne tehnike in znanosti.
Poglej Fotosinteza in Tehniška založba Slovenije
Tirozin
Tirozin (Tyr ali Y) ali 4-hidroksifenilalanin, je ena od 22 aminokislin, ki jih celice potrebujejo za sintezo beljakovin.
Poglej Fotosinteza in Tirozin
Tolstičevke
Tolstičevke (znanstveno ime Crassulaceae), tudi debelolistnice, so družina dvokaličnic z mesnatimi listi.
Poglej Fotosinteza in Tolstičevke
Toplotna energija
Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.
Poglej Fotosinteza in Toplotna energija
Transaminacija
Transaminacija je biokemijski proces, pri katerem pride do odstranitve aminoskupine iz aminokisline in prenosa iste funkcionalne skupine na akceptorsko ketokislino (oksokislino), iz katere nastane nova aminokislina (ketokislinska različica aminokisline).
Poglej Fotosinteza in Transaminacija
Tropski pas
Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.
Poglej Fotosinteza in Tropski pas
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Fotosinteza in Ultravijolično valovanje
Vakuola
mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (citosol) (12) lizosom (13) centrioli Vakuole so celični organeli, obdani s celično membrano, ki se pojavljajo v nekaterih evkariontskih celicah.
Poglej Fotosinteza in Vakuola
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.
Poglej Fotosinteza in Vat
Vezikel
Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.
Poglej Fotosinteza in Vezikel
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Fotosinteza in Vlažnost
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Fotosinteza in Voda
Vodikov peroksid
Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.
Poglej Fotosinteza in Vodikov peroksid
Vodikov sulfid
Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.
Poglej Fotosinteza in Vodikov sulfid
Vrba (drevo)
Vrba (znanstveno ime Salix) je rod dreves, ki pogosto rastejo ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih.
Poglej Fotosinteza in Vrba (drevo)
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Fotosinteza in Zemeljski plin
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Fotosinteza in Zemlja