Fotosinteza in Vezikel

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Fotosinteza in Vezikel

Fotosinteza vs. Vezikel

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane. Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.

Adenozin trifosfat

Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.

Adenozin trifosfat in Fotosinteza · Adenozin trifosfat in Vezikel · Poglej več »

Bakterije

Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.

Bakterije in Fotosinteza · Bakterije in Vezikel · Poglej več »

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Biokemija in Fotosinteza · Biokemija in Vezikel · Poglej več »

Celična membrana

Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.

Celična membrana in Fotosinteza · Celična membrana in Vezikel · Poglej več »

Citoplazma

Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.

Citoplazma in Fotosinteza · Citoplazma in Vezikel · Poglej več »

Encim

TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.

Encim in Fotosinteza · Encim in Vezikel · Poglej več »

Evkarionti

Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.

Evkarionti in Fotosinteza · Evkarionti in Vezikel · Poglej več »

Glive

Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.

Fotosinteza in Glive · Glive in Vezikel · Poglej več »

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Fotosinteza in Ion · Ion in Vezikel · Poglej več »

Lipid

triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.

Fotosinteza in Lipid · Lipid in Vezikel · Poglej več »

Lumen

Lúmen (simbol: lm) je SI-enota svetlobnega toka, s katerim opisujemo zaznano moč svetlobe.

Fotosinteza in Lumen · Lumen in Vezikel · Poglej več »

Mikrometer

Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).

Fotosinteza in Mikrometer · Mikrometer in Vezikel · Poglej več »

Modrozelene cepljivke

Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.

Fotosinteza in Modrozelene cepljivke · Modrozelene cepljivke in Vezikel · Poglej več »

Ogljikov hidrat

200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.

Fotosinteza in Ogljikov hidrat · Ogljikov hidrat in Vezikel · Poglej več »

Organel

jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.

Fotosinteza in Organel · Organel in Vezikel · Poglej več »

PH

pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.

Fotosinteza in PH · PH in Vezikel · Poglej več »

Praživali

Práživáli ali protozóji (znanstveno ime Protozoa) so enocelični evkarionti.

Fotosinteza in Praživali · Praživali in Vezikel · Poglej več »

Protisti

Protisti (znanstveno ime Protista) so heterogena skupina organizmov, v katero uvrščamo tiste evkarionte, ki niso živali, rastline ali glive.

Fotosinteza in Protisti · Protisti in Vezikel · Poglej več »

Rastlinska celica

Shema »tipične« rastlinske celice z označenimi sestavnimi deli Rastlinska celica je tip evkariontske celice, kakršen gradi rastlinska tkiva.

Fotosinteza in Rastlinska celica · Rastlinska celica in Vezikel · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Fotosinteza in Voda · Vezikel in Voda · Poglej več »