Kazalo
44 odnosi: Atom, Baker, Celična biologija, Celična membrana, Cementiranje jekla, Difuzijska enačba, Difuzijska konstanta, Difuzijski zakon, Dimnik, Elektronska vrzel, Entropija (razločitev), Gibalna količina, Gibanje, Gostota masnega toka, Gradient, Intersticijski atom, Kelvin, Kemijska reakcija, Kemijski potencial, Koncentracija, Kontinuitetna enačba, Kovina, Krogla, Logaritem, Maxwell-Stefanova difuzija, Nitriranje, Osmoza, Pasivni transport, Praznina, Ravnovesje, Sila, Snov, Svinec, Tališče, Tekočina, Temperatura, Tlak, Toničnost, Toplota, Transportni pojav, Trdnina, Tvorjenka, Voda, Zrak.
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Difuzija in Atom
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Difuzija in Baker
Celična biologija
Celična biologija (ali biologija celice) (nekdaj citologija) je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic.
Poglej Difuzija in Celična biologija
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Difuzija in Celična membrana
Cementiranje jekla
Cementiranje je termokemična površinska obdelava jekla.
Poglej Difuzija in Cementiranje jekla
Difuzijska enačba
Difuzíjska enáčba ali drúgi Fickov zákon je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine po času z drugim odvodom te količine po kraju.
Poglej Difuzija in Difuzijska enačba
Difuzijska konstanta
Difuzíjska konstánta (oznaka D) je snovna konstanta, določena kot sorazmernostni faktor med gostoto snovnega toka in gradientom koncentracije v difuzijskem zakonu.
Poglej Difuzija in Difuzijska konstanta
Difuzijski zakon
Difuzíjski zákon ali pŕvi Fickov zákon podaja zvezo med gostoto masnega toka j in gradienta koncentracije c pri difuziji: Pri tem je D difuzijska konstanta.
Poglej Difuzija in Difuzijski zakon
Dimnik
Hišni dimnik Dímnik je naprava za odvajanje vročih dimnih plinov iz kotlov, peči, talilnih peči ali ognjišč v zunanjo atmosfero.
Poglej Difuzija in Dimnik
Elektronska vrzel
Elektronska vrzel (tudi elektronska luknja ali samo vrzel) je pozitivno nabit kvazidelec (običajno v valenčnem pasu polprevodnika) na mestu, kjer manjka elektron.
Poglej Difuzija in Elektronska vrzel
Entropija (razločitev)
Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.
Poglej Difuzija in Entropija (razločitev)
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Difuzija in Gibalna količina
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Difuzija in Gibanje
Gostota masnega toka
Gostôta másnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko snovi preteče v časovni enoti skozi izbrano ploskev, oziroma kolikšen je masni pretok Φm na enoto površine: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto masnega toka izpeljano enoto kg m-2 s-1.
Poglej Difuzija in Gostota masnega toka
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Poglej Difuzija in Gradient
Intersticijski atom
Interstícijski atóm ali vrívni atom je vrsta točkaste napake kristalne mreže.
Poglej Difuzija in Intersticijski atom
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Difuzija in Kelvin
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Difuzija in Kemijska reakcija
Kemijski potencial
Kémijski potenciál (oznaka μ) je termodinamska spremenljivka, ki meri, za koliko se poveča prosta gibbsova energija homogeno porazdeljene snovi, če se termodinamskemu sistemu dodam en mol te snovi.
Poglej Difuzija in Kemijski potencial
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Poglej Difuzija in Koncentracija
Kontinuitetna enačba
Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.
Poglej Difuzija in Kontinuitetna enačba
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Difuzija in Kovina
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Difuzija in Krogla
Logaritem
Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.
Poglej Difuzija in Logaritem
Maxwell-Stefanova difuzija
normalnem tlaku Maxwell-Stefanova difuzíja (ali Stefan-Maxwellova difuzija) je model opisa difuzije v večkomponentnih sistemih.
Poglej Difuzija in Maxwell-Stefanova difuzija
Nitriranje
Nitriranje ali tudi nitridiranje je termokemična obdelava jekla.
Poglej Difuzija in Nitriranje
Osmoza
Osmóza (tudi ozmoza, iz grš.: ὄσμος pritisk, tlak) je usmerjen prehod topila skozi polprepustno sredstvo.
Poglej Difuzija in Osmoza
Pasivni transport
Pasívni transpórt je v celični biologiji način prenosa snovi skozi celično membrano.
Poglej Difuzija in Pasivni transport
Praznina
Praznína ali primankljáj atóma je v kristalografiji in znanosti o materialih točkasta kristalna napaka v kristalni mreži.
Poglej Difuzija in Praznina
Ravnovesje
Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.
Poglej Difuzija in Ravnovesje
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Difuzija in Sila
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Difuzija in Snov
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Difuzija in Svinec
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Difuzija in Tališče
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Difuzija in Tekočina
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Difuzija in Temperatura
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Difuzija in Tlak
Toničnost
celice. Toničnost ali toniciteta, poznana tudi kot efektivna osmolarnost, je kvalitativna mera za razlikovanje osmotskega tlaka med dvema raztopinama, običajno predeljenima s celično polprepustno (semipermeabilno) membrano.
Poglej Difuzija in Toničnost
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Difuzija in Toplota
Transportni pojav
Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.
Poglej Difuzija in Transportni pojav
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Difuzija in Trdnina
Tvorjenka
Tvorjenka je beseda, napravljena iz besedotvorne podstave in obrazila, npr.
Poglej Difuzija in Tvorjenka
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Difuzija in Voda
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Difuzija in Zrak