38 odnosi: Brownovo gibanje, Dolžina, Elektron, Enakomerno gibanje, Energija, Fizika, Funkcija (matematika), Galilejeva transformacija, Hitrost, Hitrost svetlobe, Keplerjevi zakoni, Kinematika, Koordinatni sistem, Kroženje, Lastno gibanje, Lega, Lorentzeva transformacija, Masa, Newtonovi zakoni gibanja, Nutacija, Odvod, Opazovalni sistem, Planckova energija, Posebna teorija relativnosti, Pospešek, Pospešeno gibanje, Pot, Precesija, Premo enakomerno gibanje, Prosta precesija, Prosti pad, Prostostna stopnja, Telo (fizika), Tir, Translacija, Ura, Vrtenje, Vzvratno gibanje.
Brownovo gibanje
molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.
Novo!!: Gibanje in Brownovo gibanje · Poglej več »
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Novo!!: Gibanje in Dolžina · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Gibanje in Elektron · Poglej več »
Enakomerno gibanje
Enakomérno gíbanje je takšno gibanje, pri katerem se hitrost telesa s časom ne spreminja ne po velikosti in ne po smeri, pospešek je torej enak nič.
Novo!!: Gibanje in Enakomerno gibanje · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Gibanje in Energija · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Gibanje in Fizika · Poglej več »
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.
Novo!!: Gibanje in Funkcija (matematika) · Poglej več »
Galilejeva transformacija
Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.
Novo!!: Gibanje in Galilejeva transformacija · Poglej več »
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Gibanje in Hitrost · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Gibanje in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Novo!!: Gibanje in Keplerjevi zakoni · Poglej več »
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Novo!!: Gibanje in Kinematika · Poglej več »
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi). Namesto ''r'' se pogosto uporablja simbol ''ρ'' (ro). Koordinátni sistém je v geometriji sistem, ki uporablja eno ali več števil ali koordinat za enolično določanje položaja točk ali drugih geometrijskih elementov na mnogoterosti, kot je evklidski prostor.
Novo!!: Gibanje in Koordinatni sistem · Poglej več »
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Novo!!: Gibanje in Kroženje · Poglej več »
Lastno gibanje
Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.
Novo!!: Gibanje in Lastno gibanje · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Gibanje in Lega · Poglej več »
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Novo!!: Gibanje in Lorentzeva transformacija · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Gibanje in Masa · Poglej več »
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Novo!!: Gibanje in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Novo!!: Gibanje in Nutacija · Poglej več »
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Novo!!: Gibanje in Odvod · Poglej več »
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Novo!!: Gibanje in Opazovalni sistem · Poglej več »
Planckova energija
Planckova energija (oznaka E_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Novo!!: Gibanje in Planckova energija · Poglej več »
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Novo!!: Gibanje in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Gibanje in Pospešek · Poglej več »
Pospešeno gibanje
Pospešêno gíbanje je takšno gibanje, pri katerem se hitrost telesa s časom spreminja po velikosti ali po smeri, pospešek pa je različen od nič.
Novo!!: Gibanje in Pospešeno gibanje · Poglej več »
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Novo!!: Gibanje in Pot · Poglej več »
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Novo!!: Gibanje in Precesija · Poglej več »
Premo enakomerno gibanje
Prémo enakomérno gíbanje je poseben primer premega gibanja, pri katerem se telo giblje po premici, hitrost telesa pa se s časom ne spreminja.
Novo!!: Gibanje in Premo enakomerno gibanje · Poglej več »
Prosta precesija
Pròsta precesíja je precesija, kjer je zunanji navor ves čas konstanten.
Novo!!: Gibanje in Prosta precesija · Poglej več »
Prosti pad
Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.
Novo!!: Gibanje in Prosti pad · Poglej več »
Prostostna stopnja
Prostostna stopnja se lahko nanaša na.
Novo!!: Gibanje in Prostostna stopnja · Poglej več »
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Novo!!: Gibanje in Telo (fizika) · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: Gibanje in Tir · Poglej več »
Translacija
Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.
Novo!!: Gibanje in Translacija · Poglej več »
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Novo!!: Gibanje in Ura · Poglej več »
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Novo!!: Gibanje in Vrtenje · Poglej več »
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Novo!!: Gibanje in Vzvratno gibanje · Poglej več »