Kazalo
45 odnosi: Amplituda, Diferencialna enačba, Enakomerno pospešeno gibanje, Fazna razlika, Fizika, Frekvenca, Galilejeva transformacija, Gibanje, Hitrost, Inercialni opazovalni sistem, Integral, Izhodišče, Kartezični koordinatni sistem, Koordinatni sistem, Kotna hitrost, Kotni pospešek, Krivo gibanje, Kroženje, Krožna frekvenca, Krog, Kvadratna funkcija, Linearna funkcija, Mehanika, Nihalo, Nihanje, Obhodni čas, Odvod, Opazovalni sistem, Parabola, Polarni koordinatni sistem, Pospešek, Pot, Premica, Prosti pad, Prostor, Radialni pospešek, Radian, Sila, Telo (fizika), Tir, Točkasto telo, Translacija, Trigonometrična funkcija, Vektor (matematika), Viskoznost.
- Klasična mehanika
- Mehanizmi
Amplituda
Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.
Poglej Kinematika in Amplituda
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Kinematika in Diferencialna enačba
Enakomerno pospešeno gibanje
Enakomérno pospešêno gíbanje je poseben primer pospešenega gibanja, pri katerem se pospešek s časom ne spreminja.
Poglej Kinematika in Enakomerno pospešeno gibanje
Fazna razlika
Fázna razlíka, fázni premík ali fázni zamík je pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora.
Poglej Kinematika in Fazna razlika
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Kinematika in Fizika
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Kinematika in Frekvenca
Galilejeva transformacija
Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.
Poglej Kinematika in Galilejeva transformacija
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Kinematika in Gibanje
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Kinematika in Hitrost
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Poglej Kinematika in Inercialni opazovalni sistem
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Kinematika in Integral
Izhodišče
Izhodišče je lahko.
Poglej Kinematika in Izhodišče
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Kinematika in Kartezični koordinatni sistem
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Kinematika in Koordinatni sistem
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Kinematika in Kotna hitrost
Kotni pospešek
Kótni pospéšek je v fiziki količina, določena kot odvod kotne hitrosti po času.
Poglej Kinematika in Kotni pospešek
Krivo gibanje
Krívo gíbanje je takšno gibanje telesa, pri katerem opiše tir telesa krivuljo v prostoru.
Poglej Kinematika in Krivo gibanje
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Kinematika in Kroženje
Krožna frekvenca
Krožna frekvenca rotacije Króžna frekvénca je v fiziki količina, ki opisuje hitrost kroženja.
Poglej Kinematika in Krožna frekvenca
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Kinematika in Krog
Kvadratna funkcija
Kvadrátna fúnkcija je realna funkcija, ki se jo da zapisati z enačbo oblike: kjer so koeficienti a, b in c realna števila in je a različen od 0 (če bi bil a enak 0, bi bila to linearna funkcija).
Poglej Kinematika in Kvadratna funkcija
Linearna funkcija
Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).
Poglej Kinematika in Linearna funkcija
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Kinematika in Mehanika
Nihalo
Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.
Poglej Kinematika in Nihalo
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Poglej Kinematika in Nihanje
Obhodni čas
Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.
Poglej Kinematika in Obhodni čas
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Poglej Kinematika in Odvod
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Poglej Kinematika in Opazovalni sistem
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Poglej Kinematika in Parabola
Polarni koordinatni sistem
Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.
Poglej Kinematika in Polarni koordinatni sistem
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Kinematika in Pospešek
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Poglej Kinematika in Pot
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Kinematika in Premica
Prosti pad
Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.
Poglej Kinematika in Prosti pad
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Kinematika in Prostor
Radialni pospešek
Rádialni ali centripetalni pospéšek (oznaka a_r ali a_c) je komponenta vektorja pospeška prečno na smer gibanja, ki povzroči, da se vektor hitrosti spremeni po smeri, na njegovo velikost pa nima vpliva.
Poglej Kinematika in Radialni pospešek
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Poglej Kinematika in Radian
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Kinematika in Sila
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Kinematika in Telo (fizika)
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Kinematika in Tir
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Kinematika in Točkasto telo
Translacija
Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.
Poglej Kinematika in Translacija
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Kinematika in Trigonometrična funkcija
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Kinematika in Vektor (matematika)
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Poglej Kinematika in Viskoznost