Kazalo
55 odnosi: Albert Einstein, Avstralski domorodci, Brisani prostor, Dogodek, Entiteta, Evklidski prostor, Filozofija, Fizika, Gibanje, Gravitacijsko polje, Hermann Minkowski, Homogenost, Kartografija, Kazenski prostor, Kmetijstvo, Kolektiv, Koordinatni sistem, Kopno, Krivulja, Kultura, Lastninska pravica, Lega, Lorentzeva transformacija, Machovo načelo, Matematika, Materija, Mehanika, Navigacija, Neevklidska geometrija, Neskončnost, Ozemlje, Ploskev, Podatek, Pojav, Prostor-čas, Prostorsko planiranje, Radijski valovi, Razsežnost (vektorski prostor), Snov, Sonce, Splet, Splošna teorija relativnosti, Spremenljivka, Statistika, Telo (fizika), Teritorij, Topografija, Topološki prostor, Trirazsežni prostor, Vesolje, ... Razširi indeks (5 več) »
- Geometrija
- Koncepti v metafiziki
- Narava
- Topologija
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Prostor in Albert Einstein
Avstralski domorodci
Aboridžini z Bathurstovega otoka leta 1939 Aboridžini so domorodno ljudstvo, ki živi v različnih predelih Avstralije, predvsem v njenem osrednjem in severnem delu.
Poglej Prostor in Avstralski domorodci
Brisani prostor
Brisani prostor označuje v vojaški terminologiji prostor, ki je izpostavljen sovražnikovem ognju, v katerem tirnica krogle iz strelnega orožja ne prestopi višine cilja (torej je zadetek možen, ko je orožje usmerjeno neposredno v tarčo).
Poglej Prostor in Brisani prostor
Dogodek
Dogódek je po SSKJ vse kar se zgodi.
Poglej Prostor in Dogodek
Entiteta
Entitéta je filozofski pojem, ki je vezan na obstojnost česarkoli v danem prostoru in času, pa kljub temu ni nujno vezano na materialno pojavnost; nekaj kar je, kar obstaja.
Poglej Prostor in Entiteta
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Prostor in Evklidski prostor
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Prostor in Filozofija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Prostor in Fizika
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Prostor in Gibanje
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Prostor in Gravitacijsko polje
Hermann Minkowski
Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.
Poglej Prostor in Hermann Minkowski
Homogenost
Homogénost ali istoródnost na splošno pomeni enotnost v sebi.
Poglej Prostor in Homogenost
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Prostor in Kartografija
Kazenski prostor
Shema nogometnega igrišča; kazenski prostor je obrobljen prostor pred obema goloma Kazenski prostor ali šestnajstmetrski prostor (pogovorno šestnajsterec) je del nogometnega igrišča.
Poglej Prostor in Kazenski prostor
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Prostor in Kmetijstvo
Kolektiv
Kolektiv je skupnost ljudi, ki jih povezuje skupno delo ali skupni interesi.
Poglej Prostor in Kolektiv
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Prostor in Koordinatni sistem
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Poglej Prostor in Kopno
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej Prostor in Krivulja
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Prostor in Kultura
Lastninska pravica
Lastninska pravica je pravica imeti stvar v oblasti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši dovoljen način in z njo razpolagati.
Poglej Prostor in Lastninska pravica
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Prostor in Lega
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Poglej Prostor in Lorentzeva transformacija
Machovo načelo
Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.
Poglej Prostor in Machovo načelo
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Prostor in Matematika
Materija
Materija je lahko.
Poglej Prostor in Materija
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Prostor in Mehanika
Navigacija
Izole iz turške navigacijske knjige Kitab-ı Bahriye (17. ali 18. stoletje) Navigácija je ugotavljanje smeri in lege na zemeljskem površju.
Poglej Prostor in Navigacija
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Prostor in Neevklidska geometrija
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Prostor in Neskončnost
Ozemlje
Ozemlje je izraz za večje ali manjše geografsko območje.
Poglej Prostor in Ozemlje
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Prostor in Ploskev
Podatek
Podátek je trditev sprejeta kot nominalna vrednost.
Poglej Prostor in Podatek
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Prostor in Pojav
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Poglej Prostor in Prostor-čas
Prostorsko planiranje
Poglavitna naloga prostorskega planiranja je v spretnem in uravnoteženem usklajevanju med krajevnimi, medkrajevnimi (regionalnimi) in državnimi interesi.
Poglej Prostor in Prostorsko planiranje
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Poglej Prostor in Radijski valovi
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Prostor in Razsežnost (vektorski prostor)
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Prostor in Snov
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Prostor in Sonce
Splet
Splèt, svetóvni splèt ali z angleško kratico WWW je porazdeljen hipertekstni (nadbesedilni) sistem, ki deluje v medmrežju.
Poglej Prostor in Splet
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Prostor in Splošna teorija relativnosti
Spremenljivka
Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.
Poglej Prostor in Spremenljivka
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Prostor in Statistika
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Prostor in Telo (fizika)
Teritorij
Teritorij je ozemlje določene države.
Poglej Prostor in Teritorij
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Prostor in Topografija
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Poglej Prostor in Topološki prostor
Trirazsežni prostor
kocke Zgled 3D-očal Trirazsežni prostor (tudi tridimenzionalni prostor, kratica 3R ali 3D) je prostor, ki ga določajo tri razsežnosti: širina, dolžina in višina.
Poglej Prostor in Trirazsežni prostor
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Prostor in Vesolje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Prostor in Zemlja
Zgradba
São Paulo, Brazilija Zgrádba v širšem pomenu besede je predmet, ki je sestavljen iz več kot enega kosa.
Poglej Prostor in Zgradba
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Prostor in Znanost
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Poglej Prostor in Znanstvenik
Zračni prostor
Zračni prostor je del ozračja, ki je pod nadzorom določene države in v katerem obstajajo neka določena pravila, ki se jih morajo držati vsa letala, ki vstopajo vanj ali letijo v njem.
Poglej Prostor in Zračni prostor