Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Matematika

Index Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

90 odnosi: Abstraktna algebra, Aksiom, Algebra, Aritmetika, Čista matematika, Benjamin Peirce, Celo število, Dedukcija, Definicija, Diferencialna enačba, Dinamični sistem, Dinamika fluidov, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Entropija (informatika), Evklidska geometrija, Fermatov veliki izrek, Fraktal, Funkcija, Geometrija, Geometrijska konstrukcija, Goldbachova domneva, Grupa, Hipoteza, Infinitezimalni račun, Kardinalno število, Kolobar (algebra), Kombinatorika, Kompleksno število, Kriptografija, Kurt Gödel, Kvaternion, Linearna algebra, Logika, Matematična analiza, Matematična fizika, Matematična logika, Matematična operacija, Matematična struktura, Matematika, Matematika na Slovenskem, Mera (matematika), Množica, Naravno število, Naravoslovje, Neevklidska geometrija, Negotovost, Nerešeni matematični problemi, Neskončnost, Obseg (algebra), Obzornik za matematiko in fiziko, ..., Oktonion, Optimizacija (matematika), Pitagorov izrek, Podmnožica, Praštevilski dvojček, Presek (revija), Prostor, Računalnik, Racionalno število, Realno število, Relacija, Relacija urejenosti, Seznam matematičnih vsebin, Seznam matematikov, Seznam slovenskih matematikov, Splošna teorija relativnosti, Statistika, Temelji matematike, Teorija števil, Teorija grafov, Teorija grup, Teorija iger, Teorija informacij, Teorija kaosa, Teorija kategorij, Teorija množic, Topologija, Transfinitno število, Trigonometrija, Turingov stroj, Učenje, Ulomek, Uporabna matematika, Veda, Vektor (matematika), Vektorski prostor, Verjetnostni račun, Znanje, Znanost, Zvezna funkcija. Razširi indeks (40 več) »

Abstraktna algebra

Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.

Novo!!: Matematika in Abstraktna algebra · Poglej več »

Aksiom

Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.

Novo!!: Matematika in Aksiom · Poglej več »

Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Novo!!: Matematika in Algebra · Poglej več »

Aritmetika

Aritmetika je matematična disciplina, ki se ukvarja s števili.

Novo!!: Matematika in Aritmetika · Poglej več »

Čista matematika

teoriji grup. To se lahko stori brez osredotočenja na temeljne aplikacije konceptov v fizikalnem svetu. Čista matematika je znanost matematičnih konceptov, ki so neodvisni od česarkoli izven matematike.

Novo!!: Matematika in Čista matematika · Poglej več »

Benjamin Peirce

Louis Agassis in Benjamin Peirce Benjamin Peirce, ameriški matematik in astronom, * 4. april 1809, Salem, Massachusetts, ZDA, † 6. oktober 1880, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Matematika in Benjamin Peirce · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in -n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Novo!!: Matematika in Celo število · Poglej več »

Dedukcija

Dedúkcija je v logiki izpeljava ugotovitve, ki izvira iz ene ali več navedb, od katerih je vsaka navedba predhodnica ali posledica ugotovitve, ki nastopa v danem dokazu.

Novo!!: Matematika in Dedukcija · Poglej več »

Definicija

Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.

Novo!!: Matematika in Definicija · Poglej več »

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Novo!!: Matematika in Diferencialna enačba · Poglej več »

Dinamični sistem

nelinearnega dinamičnega sistema. Iz raziskovanj takšnih sistemov se je razvila teorija kaosa Dinámični sistém je v matematiki formalizacija za poljubno ustaljeno »pravilo«, ki opisuje časovno odvisnost lege točke v okoliškem konfiguracijskem prostoru.

Novo!!: Matematika in Dinamični sistem · Poglej več »

Dinamika fluidov

Dinamika fluidov je subkategorija mehanike fluidov, ki se ukvarja z analizo premikajočih se tekočin in njihovo interakcijo s trdnimi telesi ali drugimi tekočinami na njihovem robu.

Novo!!: Matematika in Dinamika fluidov · Poglej več »

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.

Novo!!: Matematika in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije · Poglej več »

Entropija (informatika)

Entropija ali Shannonova entropija je v informatiki količina, ki meri negotovost izida poskusa povezanega s slučajno spremenljivko.

Novo!!: Matematika in Entropija (informatika) · Poglej več »

Evklidska geometrija

Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.

Novo!!: Matematika in Evklidska geometrija · Poglej več »

Fermatov veliki izrek

Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.

Novo!!: Matematika in Fermatov veliki izrek · Poglej več »

Fraktal

Mandelbrotove množice je znamenit zgled fraktala Juliajeva množica Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti.

Novo!!: Matematika in Fraktal · Poglej več »

Funkcija

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.

Novo!!: Matematika in Funkcija · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Novo!!: Matematika in Geometrija · Poglej več »

Geometrijska konstrukcija

Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.

Novo!!: Matematika in Geometrijska konstrukcija · Poglej več »

Goldbachova domneva

Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.

Novo!!: Matematika in Goldbachova domneva · Poglej več »

Grupa

Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.

Novo!!: Matematika in Grupa · Poglej več »

Hipoteza

Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.

Novo!!: Matematika in Hipoteza · Poglej več »

Infinitezimalni račun

Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.

Novo!!: Matematika in Infinitezimalni račun · Poglej več »

Kardinalno število

Kardinalno število je v matematiki posplošeno število, ki izraža moč ali kardinalnost množice.

Novo!!: Matematika in Kardinalno število · Poglej več »

Kolobar (algebra)

Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.

Novo!!: Matematika in Kolobar (algebra) · Poglej več »

Kombinatorika

rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.

Novo!!: Matematika in Kombinatorika · Poglej več »

Kompleksno število

1.

Novo!!: Matematika in Kompleksno število · Poglej več »

Kriptografija

2. svetovni vojni, je za zaščito občutjivih sporočil in zvez uporabljal zapleteno šifriranje. Kriptografíja (grško kryptós - skrit in gráphein - pisati) je veda o matematičnih tehnikah za dosego informacijske varnosti, kot je zaupnost, celovitost podatkov, overjanje identitete in podatkov.

Novo!!: Matematika in Kriptografija · Poglej več »

Kurt Gödel

Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Matematika in Kurt Gödel · Poglej več »

Kvaternion

Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.

Novo!!: Matematika in Kvaternion · Poglej več »

Linearna algebra

Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.

Novo!!: Matematika in Linearna algebra · Poglej več »

Logika

Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.

Novo!!: Matematika in Logika · Poglej več »

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Novo!!: Matematika in Matematična analiza · Poglej več »

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Novo!!: Matematika in Matematična fizika · Poglej več »

Matematična logika

Matemátična lógika je matematična disciplina, ki preučuje formalne sisteme v povezavi z načinom, kako opišejo intuitivna koncepta dokaza in računanja kot dela temeljev matematike.

Novo!!: Matematika in Matematična logika · Poglej več »

Matematična operacija

Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z. Če so vse naštete množice med sabo enake (A.

Novo!!: Matematika in Matematična operacija · Poglej več »

Matematična struktura

Matemátična struktúra je množica M skupaj z dodatnimi značilnostmi, preslikavami in operacijami, ki določajo odnose med elementi te množice.

Novo!!: Matematika in Matematična struktura · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Matematika in Matematika · Poglej več »

Matematika na Slovenskem

Slovenska matematika ima dolgo tradicijo.

Novo!!: Matematika in Matematika na Slovenskem · Poglej več »

Mera (matematika)

prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.

Novo!!: Matematika in Mera (matematika) · Poglej več »

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Novo!!: Matematika in Množica · Poglej več »

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Novo!!: Matematika in Naravno število · Poglej več »

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Novo!!: Matematika in Naravoslovje · Poglej več »

Neevklidska geometrija

Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.

Novo!!: Matematika in Neevklidska geometrija · Poglej več »

Negotovost

Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.

Novo!!: Matematika in Negotovost · Poglej več »

Nerešeni matematični problemi

Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.

Novo!!: Matematika in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »

Neskončnost

Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Novo!!: Matematika in Neskončnost · Poglej več »

Obseg (algebra)

Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.

Novo!!: Matematika in Obseg (algebra) · Poglej več »

Obzornik za matematiko in fiziko

Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).

Novo!!: Matematika in Obzornik za matematiko in fiziko · Poglej več »

Oktonion

Októnion (tudi Cayleyjevo število, Cayleyjev oktonion ali oktava) (oznaka množice oktonionov \mathbb O \) je neasociativna razširitev kvaternionov.

Novo!!: Matematika in Oktonion · Poglej več »

Optimizacija (matematika)

V matematiki se izraz optimizacija ali matematično programiranje nanaša na iskanje minimuma ali maksimuma dane realne funkcije na dovoljeni množici točk.

Novo!!: Matematika in Optimizacija (matematika) · Poglej več »

Pitagorov izrek

Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.

Novo!!: Matematika in Pitagorov izrek · Poglej več »

Podmnožica

PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y. Množica Y v tem primeru se imenuje supermnožica množice X in zapišemo Y ⊇ X. Vsaka množica Y je sama sebi podmnožica.

Novo!!: Matematika in Podmnožica · Poglej več »

Praštevilski dvojček

Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.

Novo!!: Matematika in Praštevilski dvojček · Poglej več »

Presek (revija)

Presèk je poljudnoznanstvena revija (ISSN 0351-6652), namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.

Novo!!: Matematika in Presek (revija) · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Novo!!: Matematika in Prostor · Poglej več »

Računalnik

Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).

Novo!!: Matematika in Računalnik · Poglej več »

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

Novo!!: Matematika in Racionalno število · Poglej več »

Realno število

Množice realnih števil Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Novo!!: Matematika in Realno število · Poglej več »

Relacija

Relacija v matematiki in sodobni algebri je odnos (mnogolična preslikava) med elementi množice, na primer dvočlene relacije: enakost.

Novo!!: Matematika in Relacija · Poglej več »

Relacija urejenosti

Relacija urejenosti je v matematiki dvočlena relacija ≤ v množici A, če veljata za poljubne elemente a, b in c množice lastnosti.

Novo!!: Matematika in Relacija urejenosti · Poglej več »

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Matematika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Seznam matematikov

Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.

Novo!!: Matematika in Seznam matematikov · Poglej več »

Seznam slovenskih matematikov

Seznam slovenskih matematikov.

Novo!!: Matematika in Seznam slovenskih matematikov · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Novo!!: Matematika in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Statistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.

Novo!!: Matematika in Statistika · Poglej več »

Temelji matematike

Temelji matematike je strokovni izraz, ki se včasih uporablja za nekatere veje matematike, kot so matematična logika, aksiomatična teorija množic, teorija dokazov, teorija modelov in teorija rekurzije.

Novo!!: Matematika in Temelji matematike · Poglej več »

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Novo!!: Matematika in Teorija števil · Poglej več »

Teorija grafov

povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.

Novo!!: Matematika in Teorija grafov · Poglej več »

Teorija grup

Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Novo!!: Matematika in Teorija grup · Poglej več »

Teorija iger

Teorija iger je veja uporabne matematike, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, tehniki, politologiji, mednarodnih odnosih, računalništvu in filozofiji.

Novo!!: Matematika in Teorija iger · Poglej več »

Teorija informacij

Teoríja informácij je veja uporabne matematike in elektrotehnike, ki se ukvarja z informacijami in njihovimi merljivostmi.

Novo!!: Matematika in Teorija informacij · Poglej več »

Teorija kaosa

dvojnega nihala palice prikazuje kaotično obnašanje. Če nihalo začne nihati z malo drugačnimi začetnimi pogoji, se bo izrisala popolnoma drugačna pot. Dvojno nihalo palice je eden izmed najpreprostejših dinamičnih sistemov s kaotično rešitvijo. Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.

Novo!!: Matematika in Teorija kaosa · Poglej več »

Teorija kategorij

morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).

Novo!!: Matematika in Teorija kategorij · Poglej več »

Teorija množic

Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.

Novo!!: Matematika in Teorija množic · Poglej več »

Topologija

Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.

Novo!!: Matematika in Topologija · Poglej več »

Transfinitno število

Transfinitno število je vsako kardinalno ali ordinalno število, ki je večje kot katerokoli končno število, vendar ni absolutno neskončno.

Novo!!: Matematika in Transfinitno število · Poglej več »

Trigonometrija

Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.

Novo!!: Matematika in Trigonometrija · Poglej več »

Turingov stroj

Turingov stroj je algoritemski sistem, miselni stroj (abstrakten model), ki stvarno ne obstaja.

Novo!!: Matematika in Turingov stroj · Poglej več »

Učenje

Učenje je proces spreminjanja znanja ali vedenja, zaradi izkušenj, s trajnim učinkom.

Novo!!: Matematika in Učenje · Poglej več »

Ulomek

Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.

Novo!!: Matematika in Ulomek · Poglej več »

Uporabna matematika

letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih.

Novo!!: Matematika in Uporabna matematika · Poglej več »

Veda

Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.

Novo!!: Matematika in Veda · Poglej več »

Vektor (matematika)

Véktor (latinsko vector - nosilec; iz vehere - nositi) je v matematiki in fiziki količina, ki ima poleg velikosti tudi smer.

Novo!!: Matematika in Vektor (matematika) · Poglej več »

Vektorski prostor

Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.

Novo!!: Matematika in Vektorski prostor · Poglej več »

Verjetnostni račun

Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.

Novo!!: Matematika in Verjetnostni račun · Poglej več »

Znanje

Znánje je skupek urejenih informacij, ki privedejo do razumevanja.

Novo!!: Matematika in Znanje · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Matematika in Znanost · Poglej več »

Zvezna funkcija

Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.

Novo!!: Matematika in Zvezna funkcija · Poglej več »

Preusmerja sem:

Matematik, Matematičarka.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »