Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Negotovost

Index Negotovost

Nègotóvost je izraz, ki se različno uporablja na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.

38 odnosi: Aritmetična sredina, Atomska teža, CODATA, Dogodek, Ekonomija, Filozofija, Fizika, Fizikalna konstanta, Graf, Gravitacijska konstanta, Hitrost, Informatika, Isaac Newton, Kemični element, Kognitivna psihologija, Konstrukcija, Kvadratni koren, Kvantna mehanika, Lega, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Meritev, Merska enota, Načelo nedoločenosti, Narodni urad za standarde in tehnologijo, Normalna porazdelitev, Osnovni delec, Psihologija, Raketa, Sociologija, Spremenljivka, Standardni odklon, Statistika, Tehnika, Teorija informacij, Univerza v Chicagu, Verjetnostni račun, Vesolje, Werner Karl Heisenberg.

Aritmetična sredina

Aritmétična sredína ali povpréčje (tudi popréčje) niza podatkov je v matematiki in statistiki seštevek vseh vrednosti, razdeljen na skupno število teh vrednosti oziroma podatkov.

Novo!!: Negotovost in Aritmetična sredina · Poglej več »

Atomska teža

Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.

Novo!!: Negotovost in Atomska teža · Poglej več »

CODATA

CODATA ali Odbor za podatke v znanosti in tehnologiji (Committee on Data for Science and Technology) je odbor v sklopu Mednarodnega sveta za znanost (International Council of Science ali ICSU).

Novo!!: Negotovost in CODATA · Poglej več »

Dogodek

Dogódek je po SSKJ vse kar se zgodi.

Novo!!: Negotovost in Dogodek · Poglej več »

Ekonomija

Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.

Novo!!: Negotovost in Ekonomija · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía) je humanistična veda.

Novo!!: Negotovost in Filozofija · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Negotovost in Fizika · Poglej več »

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Novo!!: Negotovost in Fizikalna konstanta · Poglej več »

Graf

Graf ima več pomenov.

Novo!!: Negotovost in Graf · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Novo!!: Negotovost in Gravitacijska konstanta · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Negotovost in Hitrost · Poglej več »

Informatika

Informátika je znanost o sistematični obdelavi podatkov, še posebno o samodejni obdelavi z uporabo računalnikov.

Novo!!: Negotovost in Informatika · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Negotovost in Isaac Newton · Poglej več »

Kemični element

Kémični element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemičnim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Negotovost in Kemični element · Poglej več »

Kognitivna psihologija

Kognitivna psihologija ima v sodobnosti bolj status splošno uporabnega konceptualnega modela, ki tradicionalno izhaja iz uspehov pri pojasnjevanju spoznavnih procesov kot so predvsem percepcija, pogojno učenje, reševanje problemov, spomin, pozornost, osvajanje jezika, razumevanje zapisanih jezikovnih sporočil (zanimivo je, da možgani prepoznajo besedo, čeprav ima pomešane črke, če sta le začetna in zadnja črka na svojem mestu).

Novo!!: Negotovost in Kognitivna psihologija · Poglej več »

Konstrukcija

Konstrúkcija je lahko.

Novo!!: Negotovost in Konstrukcija · Poglej več »

Kvadratni koren

Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.

Novo!!: Negotovost in Kvadratni koren · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Novo!!: Negotovost in Kvantna mehanika · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Novo!!: Negotovost in Lega · Poglej več »

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.

Novo!!: Negotovost in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: Negotovost in Meritev · Poglej več »

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Novo!!: Negotovost in Merska enota · Poglej več »

Načelo nedoločenosti

Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načèlo nedolóčenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.

Novo!!: Negotovost in Načelo nedoločenosti · Poglej več »

Narodni urad za standarde in tehnologijo

200px NIST ali Narodni urad za standarde in tehnologijo (National Institute of Standards and Technology) je agencija Ministrstva za trgovino Združenih držav Amerike.

Novo!!: Negotovost in Narodni urad za standarde in tehnologijo · Poglej več »

Normalna porazdelitev

Normalna porazdelitev (tudi Gaussova porazdelitev) je verjetnostna porazdelitev vrednosti statističnih enot v statistični populaciji, ki je v grafični predstavitvi oblikovana v obliki zvona oziroma normalne krivulje.

Novo!!: Negotovost in Normalna porazdelitev · Poglej več »

Osnovni delec

Osnóvni délec je osnovni in nedeljiv gradnik snovi.

Novo!!: Negotovost in Osnovni delec · Poglej več »

Psihologija

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.

Novo!!: Negotovost in Psihologija · Poglej več »

Raketa

Mednarodno vesoljsko postajo Rakéta je leteče telo na raketni pogon, ki je neodvisen od ozračja ali druge atmosfere.

Novo!!: Negotovost in Raketa · Poglej več »

Sociologija

Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družbenega življenja in življenjem posameznika v družbi.

Novo!!: Negotovost in Sociologija · Poglej več »

Spremenljivka

Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.

Novo!!: Negotovost in Spremenljivka · Poglej več »

Standardni odklon

Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.

Novo!!: Negotovost in Standardni odklon · Poglej več »

Statistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.

Novo!!: Negotovost in Statistika · Poglej več »

Tehnika

zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.

Novo!!: Negotovost in Tehnika · Poglej več »

Teorija informacij

Teoríja informácij je veja uporabne matematike in elektrotehnike, ki se ukvarja z informacijami in njihovimi merljivostmi.

Novo!!: Negotovost in Teorija informacij · Poglej več »

Univerza v Chicagu

Univerza v Chicagu je ameriška zasebna univerza s sedežem v Chicagu, Illinois, ZDA.

Novo!!: Negotovost in Univerza v Chicagu · Poglej več »

Verjetnostni račun

Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.

Novo!!: Negotovost in Verjetnostni račun · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Negotovost in Vesolje · Poglej več »

Werner Karl Heisenberg

Werner Karl Heisenberg, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.

Novo!!: Negotovost in Werner Karl Heisenberg · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »