Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Geometrija

Index Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

67 odnosi: Afina geometrija, Aksiom, Albert Einstein, Aleksandrija, Aritmetika, Bernhard Riemann, Daljica, Elementi (Evklid), Eliptična geometrija, Enačba, Evklid, Evklidska geometrija, Gérard Desargues, Geodezija, Geometrijski lik, Geometrijsko telo, Hiperbolična geometrija, Homogenost, Ind, Infinitezimalni račun, Integral, János Bolyai, Jean-Victor Poncelet, Kartezični koordinatni sistem, Kosinusni izrek, Kot, Krivulja, Krožnica, Krog, Krogla, Leonhard Euler, Matematična analiza, Matematika, Mezopotamija, Mnogokotnik, Mnogoterost, Nikolaj Ivanovič Lobačevski, Obseg, Odvod, Pedici, Piramida, Planimetrija, Ploščina, Ploskev, Površina, Premica, Prizma, Projektivna geometrija, Prostor, Prostor-čas, ..., Prostornina, Ravnina, Razdalja, René Descartes, Rhindov matematični papirus, Sinusni izrek, Splošna teorija relativnosti, Stari Egipt, Stereometrija, Stožec, Stranica, Točka, Trigonometrična funkcija, Trigonometrija, Trikotnik, Valj, Znanost. Razširi indeks (17 več) »

Afina geometrija

Afina geometrija je posplošitev običajne evklidske geometrije.

Novo!!: Geometrija in Afina geometrija · Poglej več »

Aksiom

Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.

Novo!!: Geometrija in Aksiom · Poglej več »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Geometrija in Albert Einstein · Poglej več »

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Novo!!: Geometrija in Aleksandrija · Poglej več »

Aritmetika

Aritmetika je matematična disciplina, ki se ukvarja s števili.

Novo!!: Geometrija in Aritmetika · Poglej več »

Bernhard Riemann

Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.

Novo!!: Geometrija in Bernhard Riemann · Poglej več »

Daljica

Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.

Novo!!: Geometrija in Daljica · Poglej več »

Elementi (Evklid)

Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop. 31, 32 in 33 Elementi so temeljno delo geometrije.

Novo!!: Geometrija in Elementi (Evklid) · Poglej več »

Eliptična geometrija

Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.

Novo!!: Geometrija in Eliptična geometrija · Poglej več »

Enačba

Roberta Recordea (1557). Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Novo!!: Geometrija in Enačba · Poglej več »

Evklid

Evklid (tudi Evklides) (Eukleídes), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. vćasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki ga po pravici lahko imenujemo "očeta geometrije".

Novo!!: Geometrija in Evklid · Poglej več »

Evklidska geometrija

Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.

Novo!!: Geometrija in Evklidska geometrija · Poglej več »

Gérard Desargues

Gérard Desargues, francoski matematik, geometer in arhitekt, * 21. februar 1591, Lyon, Francija, † oktober 1661, Lyon.

Novo!!: Geometrija in Gérard Desargues · Poglej več »

Geodezija

Geodezíja je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.

Novo!!: Geometrija in Geodezija · Poglej več »

Geometrijski lik

Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.

Novo!!: Geometrija in Geometrijski lik · Poglej več »

Geometrijsko telo

konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.

Novo!!: Geometrija in Geometrijsko telo · Poglej več »

Hiperbolična geometrija

Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.

Novo!!: Geometrija in Hiperbolična geometrija · Poglej več »

Homogenost

Homogénost ali istoródnost na splošno pomeni enotnost v sebi.

Novo!!: Geometrija in Homogenost · Poglej več »

Ind

Ind, ki se imenuje tudi reka Sindhu (sindščina: سنڌو دريا), ali Abāsīn (paštunščina: اباسين) v Kiber Pakhtunkhwa, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.

Novo!!: Geometrija in Ind · Poglej več »

Infinitezimalni račun

Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.

Novo!!: Geometrija in Infinitezimalni račun · Poglej več »

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Novo!!: Geometrija in Integral · Poglej več »

János Bolyai

János Bolyai, madžarski matematik, * 15. december 1802, Kolozsvár, Madžarska (danes Cluj-Napoca, Romunija), †27. januar 1860, Marosvásárhely, Madžarska (danes Târgu Mureș, Romunija).

Novo!!: Geometrija in János Bolyai · Poglej več »

Jean-Victor Poncelet

Jean-Victor Poncelet, francoski matematik, inženir in general, * 1. julij 1788, Metz, Moselle, Francija, † 22. december 1867, Pariz, Francija.

Novo!!: Geometrija in Jean-Victor Poncelet · Poglej več »

Kartezični koordinatni sistem

Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.

Novo!!: Geometrija in Kartezični koordinatni sistem · Poglej več »

Kosinusni izrek

Kósinusni izrèk v ravninski trigonometriji nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolžini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico.

Novo!!: Geometrija in Kosinusni izrek · Poglej več »

Kot

Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.

Novo!!: Geometrija in Kot · Poglej več »

Krivulja

Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).

Novo!!: Geometrija in Krivulja · Poglej več »

Krožnica

izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.

Novo!!: Geometrija in Krožnica · Poglej več »

Krog

Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od sredošča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.

Novo!!: Geometrija in Krog · Poglej več »

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Novo!!: Geometrija in Krogla · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Geometrija in Leonhard Euler · Poglej več »

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Novo!!: Geometrija in Matematična analiza · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Geometrija in Matematika · Poglej več »

Mezopotamija

Mezopotámija (iz starogrškega Μεσοποταμία – dežela med rekama, medrečje, arabsko بلاد الرافدين‎, perzijsko میانرودان‎, sirsko ܒܝܬ ܢܗܪܝܢ - hiša rek) je aluvijalna ravnina med rekama Evfrat in Tigris.

Novo!!: Geometrija in Mezopotamija · Poglej več »

Mnogokotnik

Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.

Novo!!: Geometrija in Mnogokotnik · Poglej več »

Mnogoterost

Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).

Novo!!: Geometrija in Mnogoterost · Poglej več »

Nikolaj Ivanovič Lobačevski

Nikolaj Ivanovič Lobačevski (tudi (nepravilno) Lobačevskij, rusko Никола́й Ива́нович Лобаче́вский), ruski matematik, * 1. december (20. november, ruski koledar) 1792, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar (12. februar) 1856, Kazan, Rusija.

Novo!!: Geometrija in Nikolaj Ivanovič Lobačevski · Poglej več »

Obseg

Obsèg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.

Novo!!: Geometrija in Obseg · Poglej več »

Odvod

Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.

Novo!!: Geometrija in Odvod · Poglej več »

Pedici

Pedici (znanstveno ime Geometridae) so velika družina nočnih metuljev, v katero uvrščamo okoli 21.000 opisanih vrst.

Novo!!: Geometrija in Pedici · Poglej več »

Piramida

Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.

Novo!!: Geometrija in Piramida · Poglej več »

Planimetrija

Planimetríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti likov v ravnini (v dveh razsežnostih).

Novo!!: Geometrija in Planimetrija · Poglej več »

Ploščina

Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.

Novo!!: Geometrija in Ploščina · Poglej več »

Ploskev

kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.

Novo!!: Geometrija in Ploskev · Poglej več »

Površina

Površina poliedra je vsota ploščin vseh mejnih ploskev - na sliki je mreža kocke Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Novo!!: Geometrija in Površina · Poglej več »

Premica

Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Novo!!: Geometrija in Premica · Poglej več »

Prizma

Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.

Novo!!: Geometrija in Prizma · Poglej več »

Projektivna geometrija

Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.

Novo!!: Geometrija in Projektivna geometrija · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Novo!!: Geometrija in Prostor · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Novo!!: Geometrija in Prostor-čas · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Novo!!: Geometrija in Prostornina · Poglej več »

Ravnina

Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.

Novo!!: Geometrija in Ravnina · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Novo!!: Geometrija in Razdalja · Poglej več »

René Descartes

Rene Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 1. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Geometrija in René Descartes · Poglej več »

Rhindov matematični papirus

Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.

Novo!!: Geometrija in Rhindov matematični papirus · Poglej več »

Sinusni izrek

Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.

Novo!!: Geometrija in Sinusni izrek · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (tudi splošna relativnostna teorija ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Novo!!: Geometrija in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike s središčem ob spodnjem toku reke Nil na ozemlju sedanjega Egipta.

Novo!!: Geometrija in Stari Egipt · Poglej več »

Stereometrija

Stereometríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti teles v trirazsežnem prostoru.

Novo!!: Geometrija in Stereometrija · Poglej več »

Stožec

Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.

Novo!!: Geometrija in Stožec · Poglej več »

Stranica

Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.

Novo!!: Geometrija in Stranica · Poglej več »

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Novo!!: Geometrija in Točka · Poglej več »

Trigonometrična funkcija

Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.

Novo!!: Geometrija in Trigonometrična funkcija · Poglej več »

Trigonometrija

Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.

Novo!!: Geometrija in Trigonometrija · Poglej več »

Trikotnik

Trikotnik Trikótnik je eden osnovnih geometrijskih likov.

Novo!!: Geometrija in Trikotnik · Poglej več »

Valj

Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.

Novo!!: Geometrija in Valj · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Geometrija in Znanost · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »