Hitreje kot brskalnik!
96 odnosi: Afina geometrija, Aksiom, Albert Einstein, Aleksandrija, Algebrska geometrija, Aritmetika, Bernhard Riemann, Carl Friedrich Gauss, Daljica, David Hilbert, Dolžina, Elementi (Evklid), Eliptična geometrija, Enačba, Enotska krožnica, Evklid, Evklidska geometrija, Gérard Desargues, Geodetka, Geodezija, Geometrijski lik, Geometrijsko telo, Hilbertov prostor, Hiperbolična geometrija, Homeomorfizem, Homogenost, Ind, Infinitezimalni račun, Integral, János Bolyai, Jean-Victor Poncelet, Kartezični koordinatni sistem, Kompleksna ravnina, Kosinusni izrek, Kot, Krivulja, Krožnica, Krog, Krogla, Leonhard Euler, Linearna enačba, Matematična analiza, Matematika, Mera (matematika), Metrični prostor, Mezopotamija, Množica, Mnogokotnik, Mnogoterost, Naravno število, ..., Neevklidska geometrija, Nikolaj Ivanovič Lobačevski, Obseg, Odvod, Okolica (matematika), Pedici, Piramida, Pitagorov izrek, Planimetrija, Ploščina, Ploskev, Podobnost (geometrija), Poltrak, Posebna teorija relativnosti, Površina, Premica, Prizma, Projektivna geometrija, Prostor, Prostor-čas, Prostornina, Prostostna stopnja, Ravnilo, Ravnina, Ravninska krivulja, Razdalja, Realno število, René Descartes, Rhindov matematični papirus, Sinusni izrek, Skladnost (geometrija), Splošna teorija relativnosti, Springer Science+Business Media, Stari Egipt, Stereometrija, Stožec, Stranica, Točka (geometrija), Topološki prostor, Topologija, Trigonometrična funkcija, Trigonometrija, Trikotnik, Trirazsežni prostor, Valj, Znanost. Razširi indeks (46 več) »
Afina geometrija
Afina geometrija je posplošitev običajne evklidske geometrije.
Novo!!: Geometrija in Afina geometrija · Poglej več »
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Novo!!: Geometrija in Aksiom · Poglej več »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Geometrija in Albert Einstein · Poglej več »
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Novo!!: Geometrija in Aleksandrija · Poglej več »
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Novo!!: Geometrija in Algebrska geometrija · Poglej več »
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Novo!!: Geometrija in Aritmetika · Poglej več »
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Novo!!: Geometrija in Bernhard Riemann · Poglej več »
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Geometrija in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Novo!!: Geometrija in Daljica · Poglej več »
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Geometrija in David Hilbert · Poglej več »
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Novo!!: Geometrija in Dolžina · Poglej več »
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop. 31, 32 in 33 Elementi so temeljno delo geometrije.
Novo!!: Geometrija in Elementi (Evklid) · Poglej več »
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Novo!!: Geometrija in Eliptična geometrija · Poglej več »
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Novo!!: Geometrija in Enačba · Poglej več »
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Novo!!: Geometrija in Enotska krožnica · Poglej več »
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Novo!!: Geometrija in Evklid · Poglej več »
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Novo!!: Geometrija in Evklidska geometrija · Poglej več »
Gérard Desargues
Gérard Desargues, francoski matematik, geometer in arhitekt, * 21. februar 1591, Lyon, Francija, † oktober 1661, Lyon.
Novo!!: Geometrija in Gérard Desargues · Poglej več »
Geodetka
Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.
Novo!!: Geometrija in Geodetka · Poglej več »
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Novo!!: Geometrija in Geodezija · Poglej več »
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Novo!!: Geometrija in Geometrijski lik · Poglej več »
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Novo!!: Geometrija in Geometrijsko telo · Poglej več »
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Novo!!: Geometrija in Hilbertov prostor · Poglej več »
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Novo!!: Geometrija in Hiperbolična geometrija · Poglej več »
Homeomorfizem
Dva geometrijska objekta (ali »prostora«) sta v topologiji homeomorfna, če lahko, grobo rečeno, enega preoblikujemo v drugega z raztegovanjem in krivljenjem.
Novo!!: Geometrija in Homeomorfizem · Poglej več »
Homogenost
Homogénost ali istoródnost na splošno pomeni enotnost v sebi.
Novo!!: Geometrija in Homogenost · Poglej več »
Ind
Ind, ki se imenuje tudi reka Sindu, ali Abāsīn v Kiber Pakhtunkhvi, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.
Novo!!: Geometrija in Ind · Poglej več »
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Novo!!: Geometrija in Infinitezimalni račun · Poglej več »
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Novo!!: Geometrija in Integral · Poglej več »
János Bolyai
János Bolyai, madžarski matematik, * 15. december 1802, Kolozsvár, Madžarska (danes Cluj-Napoca, Romunija), † 27. januar 1860, Marosvásárhely, Madžarska (danes Târgu Mureș, Romunija).
Novo!!: Geometrija in János Bolyai · Poglej več »
Jean-Victor Poncelet
Jean-Victor Poncelet, francoski matematik, inženir in general, * 1. julij 1788, Metz, Moselle, Francija, † 22. december 1867, Pariz, Francija.
Novo!!: Geometrija in Jean-Victor Poncelet · Poglej več »
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Novo!!: Geometrija in Kartezični koordinatni sistem · Poglej več »
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Novo!!: Geometrija in Kompleksna ravnina · Poglej več »
Kosinusni izrek
Kósinusni izrèk v ravninski trigonometriji nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolžini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico.
Novo!!: Geometrija in Kosinusni izrek · Poglej več »
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Novo!!: Geometrija in Kot · Poglej več »
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Novo!!: Geometrija in Krivulja · Poglej več »
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Novo!!: Geometrija in Krožnica · Poglej več »
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.
Novo!!: Geometrija in Krog · Poglej več »
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Novo!!: Geometrija in Krogla · Poglej več »
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Geometrija in Leonhard Euler · Poglej več »
Linearna enačba
Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.
Novo!!: Geometrija in Linearna enačba · Poglej več »
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Novo!!: Geometrija in Matematična analiza · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Geometrija in Matematika · Poglej več »
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Novo!!: Geometrija in Mera (matematika) · Poglej več »
Metrični prostor
Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.
Novo!!: Geometrija in Metrični prostor · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Geometrija in Mezopotamija · Poglej več »
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Novo!!: Geometrija in Množica · Poglej več »
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Novo!!: Geometrija in Mnogokotnik · Poglej več »
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Novo!!: Geometrija in Mnogoterost · Poglej več »
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Novo!!: Geometrija in Naravno število · Poglej več »
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Novo!!: Geometrija in Neevklidska geometrija · Poglej več »
Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Nikolaj Ivanovič Lobačevski (tudi (nepravilno) Lobačevskij, rusko Никола́й Ива́нович Лобаче́вский), ruski matematik, * 1. december (20. november, ruski koledar) 1792, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar (12. februar) 1856, Kazan, Rusija.
Novo!!: Geometrija in Nikolaj Ivanovič Lobačevski · Poglej več »
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Novo!!: Geometrija in Obseg · Poglej več »
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Novo!!: Geometrija in Odvod · Poglej več »
Okolica (matematika)
Množica ''V'' je okolica tokče ''p'', ker odprta množica (krog okoli ''p'') v celoti leži v ''V'' Množica ''V'' ni okolica tokče ''p'', ker nobena odprta množica (krog) okoli ''p'' ne leži v celoti v ''V'' Okólica je eden od osnovnih pojmov matematične topologije.
Novo!!: Geometrija in Okolica (matematika) · Poglej več »
Pedici
Pedici (znanstveno ime Geometridae) so velika družina nočnih metuljev, v katero uvrščamo okoli 21.000 opisanih vrst.
Novo!!: Geometrija in Pedici · Poglej več »
Piramida
Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.
Novo!!: Geometrija in Piramida · Poglej več »
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Novo!!: Geometrija in Pitagorov izrek · Poglej več »
Planimetrija
Planimetríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti likov v ravnini (v dveh razsežnostih).
Novo!!: Geometrija in Planimetrija · Poglej več »
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Novo!!: Geometrija in Ploščina · Poglej več »
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Novo!!: Geometrija in Ploskev · Poglej več »
Podobnost (geometrija)
Podóbnost je v geometriji značilnost množic (likov, teles), da imajo enako obliko, vendar pa ne nujno tudi enako velikost.
Novo!!: Geometrija in Podobnost (geometrija) · Poglej več »
Poltrak
krajišča poudarjena. Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani omejena, na drugi pa gre v neskončnost.
Novo!!: Geometrija in Poltrak · Poglej več »
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Novo!!: Geometrija in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Novo!!: Geometrija in Površina · Poglej več »
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Geometrija in Premica · Poglej več »
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Novo!!: Geometrija in Prizma · Poglej več »
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Novo!!: Geometrija in Projektivna geometrija · Poglej več »
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Novo!!: Geometrija in Prostor · Poglej več »
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Novo!!: Geometrija in Prostor-čas · Poglej več »
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Novo!!: Geometrija in Prostornina · Poglej več »
Prostostna stopnja
Prostostna stopnja se lahko nanaša na.
Novo!!: Geometrija in Prostostna stopnja · Poglej več »
Ravnilo
Ravnílo je geometrijsko orodje namenjeno za risanje ravnih črt (daljic).
Novo!!: Geometrija in Ravnilo · Poglej več »
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Geometrija in Ravnina · Poglej več »
Ravninska krivulja
Ravninska krivulja je krivulja v evklidski ravnini.
Novo!!: Geometrija in Ravninska krivulja · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Geometrija in Razdalja · Poglej več »
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Novo!!: Geometrija in Realno število · Poglej več »
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Geometrija in René Descartes · Poglej več »
Rhindov matematični papirus
Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.
Novo!!: Geometrija in Rhindov matematični papirus · Poglej več »
Sinusni izrek
Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.
Novo!!: Geometrija in Sinusni izrek · Poglej več »
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Novo!!: Geometrija in Skladnost (geometrija) · Poglej več »
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Novo!!: Geometrija in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Novo!!: Geometrija in Springer Science+Business Media · Poglej več »
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Novo!!: Geometrija in Stari Egipt · Poglej več »
Stereometrija
Stereometríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti teles v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Geometrija in Stereometrija · Poglej več »
Stožec
Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.
Novo!!: Geometrija in Stožec · Poglej več »
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Novo!!: Geometrija in Stranica · Poglej več »
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Geometrija in Točka (geometrija) · Poglej več »
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Novo!!: Geometrija in Topološki prostor · Poglej več »
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Novo!!: Geometrija in Topologija · Poglej več »
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Novo!!: Geometrija in Trigonometrična funkcija · Poglej več »
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Novo!!: Geometrija in Trigonometrija · Poglej več »
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Novo!!: Geometrija in Trikotnik · Poglej več »
Trirazsežni prostor
kocke Zgled 3D-očal Trirazsežni prostor (tudi tridimenzionalni prostor, kratica 3R ali 3D) je prostor, ki ga določajo tri razsežnosti: širina, dolžina in višina.
Novo!!: Geometrija in Trirazsežni prostor · Poglej več »
Valj
Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.
Novo!!: Geometrija in Valj · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Geometrija in Znanost · Poglej več »
