Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Mera (matematika)

Index Mera (matematika)

prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.

56 odnosi: Aksiomi Kolmogorova, Andrej Nikolajevič Kolmogorov, Émile Borel, Celo število, Constantin Carathéodory, Dinamični sistem, Disjunktni množici, Dolžina, Ekstenzivna količina, Enotski interval, Evklidska geometrija, Evklidski prostor, Fizika, Fraktal, Funkcija, Henri Léon Lebesgue, Hilbertov prostor, Integral, Interval, Interval (matematika), Kategorija (matematika), Kompleksno število, Komplement množice, Kompozitum funkcij, Kot, Luitzen Egbertus Jan Brouwer, Masa, Matematična analiza, Matematični objekt, Mera iracionalnosti, Množica, Monotonost, Ohranitveni zakon, Ploščina, Podmnožica, Porazdelitev delta, Potencialna energija, Pozitivno število, Prazna množica, Presek množic, Preslikava, Prostor, Prostornina, Realno število, Simetrična razlika množic, Springer Science+Business Media, Topološki prostor, Topologija, Unija množic, Verjetnostni račun, ..., Vrtenje, Vsota, Zaporedje, Zvezna funkcija, 0, 1 (število). Razširi indeks (6 več) »

Aksiomi Kolmogorova

Aksiomi Kolmogorova (ali verjetnostni aksiomi) so minimalni pogoji za določanje funkcije verjetnosti, ki opisuje verjetnost določenega dogodka.

Novo!!: Mera (matematika) in Aksiomi Kolmogorova · Poglej več »

Andrej Nikolajevič Kolmogorov

Brez opisa.

Novo!!: Mera (matematika) in Andrej Nikolajevič Kolmogorov · Poglej več »

Émile Borel

Félix Édouard Justin Émile Borel, francoski matematik in politik, * 7. januar 1871, Saint-Affrique, Francija,† 3. februar 1956, Pariz, Francija.

Novo!!: Mera (matematika) in Émile Borel · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in -n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Novo!!: Mera (matematika) in Celo število · Poglej več »

Constantin Carathéodory

Constantin Carathéodory, grško-nemški matematik, * 13. september 1873, Berlin, Nemčija, † 2. februar 1950, München, Nemčija.

Novo!!: Mera (matematika) in Constantin Carathéodory · Poglej več »

Dinamični sistem

nelinearnega dinamičnega sistema. Iz raziskovanj takšnih sistemov se je razvila teorija kaosa Dinámični sistém je v matematiki formalizacija za poljubno ustaljeno »pravilo«, ki opisuje časovno odvisnost lege točke v okoliškem konfiguracijskem prostoru.

Novo!!: Mera (matematika) in Dinamični sistem · Poglej več »

Disjunktni množici

Disjunktni ali tuji množici sta množici, ki imata prazen presek, torej: A \cap B.

Novo!!: Mera (matematika) in Disjunktni množici · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Novo!!: Mera (matematika) in Dolžina · Poglej več »

Ekstenzivna količina

Ekstenzívna količína (tudi aditívna količína) je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov sešteva, če sistema s tem ne spremenimo.

Novo!!: Mera (matematika) in Ekstenzivna količina · Poglej več »

Enotski interval

Enotski interval je v matematiki zaprti interval \,.

Novo!!: Mera (matematika) in Enotski interval · Poglej več »

Evklidska geometrija

Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.

Novo!!: Mera (matematika) in Evklidska geometrija · Poglej več »

Evklidski prostor

Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.

Novo!!: Mera (matematika) in Evklidski prostor · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Mera (matematika) in Fizika · Poglej več »

Fraktal

Mandelbrotove množice je znamenit zgled fraktala Juliajeva množica Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti.

Novo!!: Mera (matematika) in Fraktal · Poglej več »

Funkcija

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.

Novo!!: Mera (matematika) in Funkcija · Poglej več »

Henri Léon Lebesgue

Henri Léon Lebesgue, francoski matematik, * 28. junij 1875, Beauvais, Francija, † 26. julij 1941, Pariz.

Novo!!: Mera (matematika) in Henri Léon Lebesgue · Poglej več »

Hilbertov prostor

strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.

Novo!!: Mera (matematika) in Hilbertov prostor · Poglej več »

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Novo!!: Mera (matematika) in Integral · Poglej več »

Interval

Intervál je lahko.

Novo!!: Mera (matematika) in Interval · Poglej več »

Interval (matematika)

Intervál je v matematiki množica realnih števil, ki ležijo med dvema danima realnima številoma (na realni premici).

Novo!!: Mera (matematika) in Interval (matematika) · Poglej več »

Kategorija (matematika)

Kategorija je v matematiki algebrska struktura, ki jo sestavlja zbirka objektov.

Novo!!: Mera (matematika) in Kategorija (matematika) · Poglej več »

Kompleksno število

1.

Novo!!: Mera (matematika) in Kompleksno število · Poglej več »

Komplement množice

Vennov diagram komplementa množice ''A''A^c~~.

Novo!!: Mera (matematika) in Komplement množice · Poglej več »

Kompozitum funkcij

Kompózitum ali sestáva funkcij je matematična operacija v množici funkcij.

Novo!!: Mera (matematika) in Kompozitum funkcij · Poglej več »

Kot

Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.

Novo!!: Mera (matematika) in Kot · Poglej več »

Luitzen Egbertus Jan Brouwer

Luitzen Egbertus Jan Brouwer, nizozemski matematik in filozof, * 27. februar 1881, Overschie, Nizozemska, † 2. december 1966, Blaricum, Nizozemska.

Novo!!: Mera (matematika) in Luitzen Egbertus Jan Brouwer · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) Mása (māza - ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Mera (matematika) in Masa · Poglej več »

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Novo!!: Mera (matematika) in Matematična analiza · Poglej več »

Matematični objekt

Matemátični objékt je abstraktni pojem, posebna vrsta abstraktnega objekta, ki se uporablja v matematiki in filozofiji, izvira pa iz matematike.

Novo!!: Mera (matematika) in Matematični objekt · Poglej več »

Mera iracionalnosti

Mera iracionalnosti (eksponent iracionalnosti, aproksimacijski eksponent ali Liouville-Rothova konstanta) realnega števila x je v teoriji števil mera kako »dobri« racionalni približki zanj obstajajo.

Novo!!: Mera (matematika) in Mera iracionalnosti · Poglej več »

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Novo!!: Mera (matematika) in Množica · Poglej več »

Monotonost

Naraščajoča funkcija. Na levi in desni je strogo naraščajoča, v sredini pa ne narašča. Padajoča funkcija. Na levi in desni je strogo padajoča, v sredini pa ne pada. Nemonotona funkcija Monotónost je v matematiki značilnost, da funkcija (lahko tudi zaporedje ali aritmetična operacija) povsod narašča ali pa povsod pada.

Novo!!: Mera (matematika) in Monotonost · Poglej več »

Ohranitveni zakon

Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.

Novo!!: Mera (matematika) in Ohranitveni zakon · Poglej več »

Ploščina

Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.

Novo!!: Mera (matematika) in Ploščina · Poglej več »

Podmnožica

PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y. Množica Y v tem primeru se imenuje supermnožica množice X in zapišemo Y ⊇ X. Vsaka množica Y je sama sebi podmnožica.

Novo!!: Mera (matematika) in Podmnožica · Poglej več »

Porazdelitev delta

Shematični prikaz porazdelitve delta z daljico opremljeno s puščico. Višina puščice običajno pomeni vrednosti poljubne multiplikativne konstante, ki bo dala ploščino pod funkcijo. Drug dogovor je, da se ploščina napiše poleg glave puščice. 1.

Novo!!: Mera (matematika) in Porazdelitev delta · Poglej več »

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka W_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Novo!!: Mera (matematika) in Potencialna energija · Poglej več »

Pozitivno število

Pozitivno število x je vsako število, za katerega velja x > 0.

Novo!!: Mera (matematika) in Pozitivno število · Poglej več »

Prazna množica

Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.

Novo!!: Mera (matematika) in Prazna množica · Poglej več »

Presek množic

Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Presek množic je računska operacija med množicami.

Novo!!: Mera (matematika) in Presek množic · Poglej več »

Preslikava

Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.

Novo!!: Mera (matematika) in Preslikava · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Novo!!: Mera (matematika) in Prostor · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Novo!!: Mera (matematika) in Prostornina · Poglej več »

Realno število

Množice realnih števil Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Novo!!: Mera (matematika) in Realno število · Poglej več »

Simetrična razlika množic

Simetrična razlika množic je računska operacija med množicami.

Novo!!: Mera (matematika) in Simetrična razlika množic · Poglej več »

Springer Science+Business Media

Springer Science+Business Media, krajše Springer je globalno založniško podjetje, ki izdaja knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.

Novo!!: Mera (matematika) in Springer Science+Business Media · Poglej več »

Topološki prostor

Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.

Novo!!: Mera (matematika) in Topološki prostor · Poglej več »

Topologija

Topologíja je disciplina čiste matematike oziroma geometrije, ki se ukvarja le s tistimi značilnostmi množice X, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno transformacijo X-a. Takim značilnostim rečemo topološke značilnosti.

Novo!!: Mera (matematika) in Topologija · Poglej več »

Unija množic

Vennov diagram unije ''A'' ∪ ''B'' Unija množic je računska operacija med množicami.

Novo!!: Mera (matematika) in Unija množic · Poglej več »

Verjetnostni račun

Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.

Novo!!: Mera (matematika) in Verjetnostni račun · Poglej več »

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Novo!!: Mera (matematika) in Vrtenje · Poglej več »

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

Novo!!: Mera (matematika) in Vsota · Poglej več »

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a0 prvi, en element a1 drugi, en element a3 itd.

Novo!!: Mera (matematika) in Zaporedje · Poglej več »

Zvezna funkcija

Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.

Novo!!: Mera (matematika) in Zvezna funkcija · Poglej več »

0

0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.

Novo!!: Mera (matematika) in 0 · Poglej več »

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

Novo!!: Mera (matematika) in 1 (število) · Poglej več »

Preusmerja sem:

Pozitivna mera.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »