Kazalo
52 odnosi: Albert Einstein, Alfa Kentavra, Aršin, Astronomska enota, Bohrov polmer, Centimeter, Decimeter, Dolžina loka, Fizika, Furlong, Geografska milja, Geometrija, Jard, Kentaver (ozvezdje), Kilometer, Komolec, Ladja, Laket, Lorentzeva transformacija, Mednarodni sistem enot, Meritev, Merska enota, Meter, Mikrometer, Milimeter, Milja, Morska milja, Nanometer, Osnovna enota SI, Palec, Parsek, Planckova dolžina, Posebna teorija relativnosti, Prostor, Razdalja, Razsežnost (vektorski prostor), Ruski čevelj, Ruski seženj, Seženj, Siriometer, Sopomenka, Sotka, Stadij, Svetlobno leto, Tehnika, Telo (fizika), Vatel, Višina, Vršek, Vrsta (dolžinska mera), ... Razširi indeks (2 več) »
- Fizikalne količine
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Dolžina in Albert Einstein
Alfa Kentavra
Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.
Poglej Dolžina in Alfa Kentavra
Aršin
Aršín (rusko арши́н) je stara ruska enota za dolžino, ki nekako odgovarja vatlu, čeprav je krajša za približno 7 cm.
Poglej Dolžina in Aršin
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Dolžina in Astronomska enota
Bohrov polmer
Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.
Poglej Dolžina in Bohrov polmer
Centimeter
Cèntimeter (označba cm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni stotinki metra (predpona »centi-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/100).
Poglej Dolžina in Centimeter
Decimeter
Decimeter (označba dm) je izpeljana enota za merjenje dolžine, enaka eni desetinki metra (predpona »deci-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/10).
Poglej Dolžina in Decimeter
Dolžina loka
Dolžína lóka (oziroma dolžína lóka krivúlje) je dolžina vzdolž krivulje med dvema danima točkama.
Poglej Dolžina in Dolžina loka
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Dolžina in Fizika
Furlong
Fúrlong je britanska enota za merjenje dolžine.
Poglej Dolžina in Furlong
Geografska milja
Geografska milja je enota za merjenje dolžine, določena kot 1 ločna minuta vzdolž Zemljinega ekvatorja, in je enaka približno 1855 m. Enote ne uporabljajo veliko in je v tesni zvezi z mednarodno morsko miljo, ki je bila izvirno določena kot 1 ločna minuta na Zemljinem velikem krogu, danes pa je določena natančno 1852 m.
Poglej Dolžina in Geografska milja
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Dolžina in Geometrija
Jard
Jard je enota za dolžino.
Poglej Dolžina in Jard
Kentaver (ozvezdje)
Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Dolžina in Kentaver (ozvezdje)
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Dolžina in Kilometer
Komolec
Pri človeku in drugih prvakih je komolčni sklep sinovialni sklep med nadlahtnico v nadlakti ter podlahtnico in koželjnico v podlakti.
Poglej Dolžina in Komolec
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Poglej Dolžina in Ladja
Laket
Láket je stara enota za dolžino.
Poglej Dolžina in Laket
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Poglej Dolžina in Lorentzeva transformacija
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Dolžina in Mednarodni sistem enot
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Dolžina in Meritev
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Dolžina in Merska enota
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Dolžina in Meter
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).
Poglej Dolžina in Mikrometer
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Poglej Dolžina in Milimeter
Milja
Mílja je ime več enot za merjenje dolžine.
Poglej Dolžina in Milja
Morska milja
(Médnarodna) mòrska ali návtična mílja je enota za merjenje dolžine.
Poglej Dolžina in Morska milja
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Dolžina in Nanometer
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Poglej Dolžina in Osnovna enota SI
Palec
Pálec ali cóla (angleško inch; pogosta oznaka »"«) je ime več enot za dolžino.
Poglej Dolžina in Palec
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Dolžina in Parsek
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Poglej Dolžina in Planckova dolžina
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Poglej Dolžina in Posebna teorija relativnosti
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Dolžina in Prostor
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Dolžina in Razdalja
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Dolžina in Razsežnost (vektorski prostor)
Ruski čevelj
Rúski čévelj (rusko фут) je stara ruska enota za dolžino in odgovarja angleškemu imperialnemu čevlju, 1/7 ruskega sežnja ali 0,304800 m.
Poglej Dolžina in Ruski čevelj
Ruski seženj
Rúski séženj (ali саже́нь) je stara ruska enota za dolžino.
Poglej Dolžina in Ruski seženj
Seženj
Séženj (tudi kláftra) je stara enota za dolžino.
Poglej Dolžina in Seženj
Siriometer
Siriometer je redko uporabljana astronomska enota za merjenje razdalj v astronomiji.
Poglej Dolžina in Siriometer
Sopomenka
Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.
Poglej Dolžina in Sopomenka
Sotka
Sotka (- stotinka) je stara ruska enota za dolžino.
Poglej Dolžina in Sotka
Stadij
Stádij (latinsko stadium) je bila rimska mera za dolžino, enaka 625 čevljem oziroma 185,25 m. Enoto so poznali in uporabljali tudi stari Grki.
Poglej Dolžina in Stadij
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Dolžina in Svetlobno leto
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Poglej Dolžina in Tehnika
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Dolžina in Telo (fizika)
Vatel
Vátel ali neredko tudi laket je stara merska enota za dolžino, ki so jo največ uporabljali za merjenja tkanin in meri približno 0,778 m ali 1,13 m. Poleg čevlja je vatel najstarejša dolžinska mera.
Poglej Dolžina in Vatel
Višina
Višína je mera v navpični smeri.
Poglej Dolžina in Višina
Vršek
Vŕšek ali tudi zastarel izraz veršòk (rusko вершо́к) je stara ruska enota za dolžino.
Poglej Dolžina in Vršek
Vrsta (dolžinska mera)
Vŕsta (vérsta) je stara ruska dolžinska mera.
Poglej Dolžina in Vrsta (dolžinska mera)
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Dolžina in Zemlja
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Poglej Dolžina in Zemljin polmer
Glej tudi
Fizikalne količine
Prav tako znan kot Širina.