Hitreje kot brskalnik!
42 odnosi: Absolutna ničla, Absolutna temperatura, Amper, Atomska teža, Avogadrova konstanta, Boltzmannova konstanta, Celzijeva temperaturna lestvica, Dan, Dolžina, Električni tok, Henry (enota), Hitrost svetlobe, Indukcijska konstanta, Izpeljana enota SI, Kandela, Kelvin, Kilogram, Kot, Liter, Lumen, Masa, Mednarodni sistem enot, Merska enota, Meter, Mol (enota), Molekulska masa, Newton, Osnovni naboj, Planckova konstanta, Poldne, Predpone SI, Prostorski kot, Radian, Sekunda, Srebrov nitrat, Steradian, Svetilnost, Tesla (enota), Voda, Volt, Weber (enota), Zemlja.
Absolutna ničla
Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.
Novo!!: Osnovna enota SI in Absolutna ničla · Poglej več »
Absolutna temperatura
Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.
Novo!!: Osnovna enota SI in Absolutna temperatura · Poglej več »
Amper
Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.
Novo!!: Osnovna enota SI in Amper · Poglej več »
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Novo!!: Osnovna enota SI in Atomska teža · Poglej več »
Avogadrova konstanta
Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.
Novo!!: Osnovna enota SI in Avogadrova konstanta · Poglej več »
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Novo!!: Osnovna enota SI in Boltzmannova konstanta · Poglej več »
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Novo!!: Osnovna enota SI in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: Osnovna enota SI in Dan · Poglej več »
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Novo!!: Osnovna enota SI in Dolžina · Poglej več »
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Novo!!: Osnovna enota SI in Električni tok · Poglej več »
Henry (enota)
Henry ali henri (oznaka H) je v sistemu SI enota za merjenje induktivnosti.
Novo!!: Osnovna enota SI in Henry (enota) · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Osnovna enota SI in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Indukcijska konstanta
Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.
Novo!!: Osnovna enota SI in Indukcijska konstanta · Poglej več »
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Novo!!: Osnovna enota SI in Izpeljana enota SI · Poglej več »
Kandela
Kandéla ali candela (oznaka cd) je osnovna enota SI svetilnosti v fiziološkem merilu, enaka svetilnosti, ki jo v dani smeri izseva izvor enobarvnega valovanja s frekvenco 540 · 1012 hercev, ki v vsak steradian prostorskega kota izseva 1/683 vatov moči v fizikalnem merilu.
Novo!!: Osnovna enota SI in Kandela · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: Osnovna enota SI in Kelvin · Poglej več »
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Novo!!: Osnovna enota SI in Kilogram · Poglej več »
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Novo!!: Osnovna enota SI in Kot · Poglej več »
Liter
Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.
Novo!!: Osnovna enota SI in Liter · Poglej več »
Lumen
Lúmen (simbol: lm) je SI-enota svetlobnega toka, s katerim opisujemo zaznano moč svetlobe.
Novo!!: Osnovna enota SI in Lumen · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Osnovna enota SI in Masa · Poglej več »
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Novo!!: Osnovna enota SI in Mednarodni sistem enot · Poglej več »
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Novo!!: Osnovna enota SI in Merska enota · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Osnovna enota SI in Meter · Poglej več »
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Novo!!: Osnovna enota SI in Mol (enota) · Poglej več »
Molekulska masa
Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.
Novo!!: Osnovna enota SI in Molekulska masa · Poglej več »
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Novo!!: Osnovna enota SI in Newton · Poglej več »
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Novo!!: Osnovna enota SI in Osnovni naboj · Poglej več »
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Novo!!: Osnovna enota SI in Planckova konstanta · Poglej več »
Poldne
Póldne ali póldan, z dobesednim pomenom na pol dneva, je astronomski izraz za trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najvišjo lego nad krajevnim obzorjem, nasprotno od polnoči, ko ima najnižjo.
Novo!!: Osnovna enota SI in Poldne · Poglej več »
Predpone SI
Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.
Novo!!: Osnovna enota SI in Predpone SI · Poglej več »
Prostorski kot
'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).
Novo!!: Osnovna enota SI in Prostorski kot · Poglej več »
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Novo!!: Osnovna enota SI in Radian · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: Osnovna enota SI in Sekunda · Poglej več »
Srebrov nitrat
Srebrov nitrat, s kemijsko formulo AgNO3, je reagent za dokaz Ag+ ionov v kvalitativni analizi.
Novo!!: Osnovna enota SI in Srebrov nitrat · Poglej več »
Steradian
Definicija steradiana Steradian (oznaka sr) je v mednarodnem sistemu enot (SI) izpeljana enota SI za prostorski kot, ki ima vrh v središču krogle, na površini pa mu pripada ploščina kvadrata, ki ima stranico enako polmeru krogle.
Novo!!: Osnovna enota SI in Steradian · Poglej več »
Svetilnost
Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.
Novo!!: Osnovna enota SI in Svetilnost · Poglej več »
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Novo!!: Osnovna enota SI in Tesla (enota) · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Osnovna enota SI in Voda · Poglej več »
Volt
Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.
Novo!!: Osnovna enota SI in Volt · Poglej več »
Weber (enota)
Weber (oznaka Wb) je izpeljana enota v sistemu SI za merjenje magnetnega pretoka.
Novo!!: Osnovna enota SI in Weber (enota) · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Osnovna enota SI in Zemlja · Poglej več »
