Kazalo
46 odnosi: Amper, André-Marie Ampère, Čas, Dolžina, Električni tok, Elektrika in magnetizem, Farad, Gram, Gravitacijska konstanta, Henry (enota), Herc, Induktivnost, Izpeljana enota SI, Kandela, Kelvin, Kilogram, Konstanta, Konstanta fine strukture, Liter, Magnetna napetost, Magnetni skalarni potencial, Masa, Mednarodni sistem enot, Meritev, Merska enota, Meter, Mikrosekunda, Mol (enota), Newton, Nihajni čas, Om, Predpone SI, Radian, Razpadni čas, Razpolovni čas, Red velikosti, Sekunda, Seznam fizikalnih vsebin, Sievert, Sila, Simens, Sončeva masa, Stare uteži in mere, Svetilnost, William Thomson, 2019.
Amper
Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.
Poglej Osnovna enota SI in Amper
André-Marie Ampère
André-Marie Ampère, francoski fizik in matematik, * 20. januar 1775, Poleymieux-au-Mont-d'Or pri Lyonu, Rhone, Francija, † 10. junij 1836, Marseille, Francija.
Poglej Osnovna enota SI in André-Marie Ampère
Čas
Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.
Poglej Osnovna enota SI in Čas
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Osnovna enota SI in Dolžina
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Osnovna enota SI in Električni tok
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Osnovna enota SI in Elektrika in magnetizem
Farad
Različni kondenzatorji Kondenzator s kapaciteto enega farada Farád (oznaka F) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za kapacitivnost.
Poglej Osnovna enota SI in Farad
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Poglej Osnovna enota SI in Gram
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Osnovna enota SI in Gravitacijska konstanta
Henry (enota)
Henry ali henri (oznaka H) je v sistemu SI enota za merjenje induktivnosti.
Poglej Osnovna enota SI in Henry (enota)
Herc
Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.
Poglej Osnovna enota SI in Herc
Induktivnost
Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.
Poglej Osnovna enota SI in Induktivnost
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Poglej Osnovna enota SI in Izpeljana enota SI
Kandela
Kandéla ali candela (oznaka cd) je osnovna enota SI svetilnosti v fiziološkem merilu, enaka svetilnosti, ki jo v dani smeri izseva izvor enobarvnega valovanja s frekvenco 540 · 1012 hercev, ki v vsak steradian prostorskega kota izseva 1/683 vatov moči v fizikalnem merilu.
Poglej Osnovna enota SI in Kandela
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Osnovna enota SI in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Osnovna enota SI in Kilogram
Konstanta
Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.
Poglej Osnovna enota SI in Konstanta
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Osnovna enota SI in Konstanta fine strukture
Liter
Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.
Poglej Osnovna enota SI in Liter
Magnetna napetost
Magnétna napétost (oznaka Um) je fizikalna količina, določena v magnetnem polju po analogiji z električno napetostjo v električnem polju: Pri tem je H jakost magnetnega polja, ds pa majhen premik v magnetnem polju.
Poglej Osnovna enota SI in Magnetna napetost
Magnetni skalarni potencial
Magnétni skalárni potenciál (označba \psi \!\) je fizikalna količina v klasičnem elektromagnetizmu analogna električnemu (skalarnemu) potencialu \varphi \!\,.
Poglej Osnovna enota SI in Magnetni skalarni potencial
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Osnovna enota SI in Masa
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Osnovna enota SI in Mednarodni sistem enot
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Osnovna enota SI in Meritev
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Osnovna enota SI in Merska enota
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Osnovna enota SI in Meter
Mikrosekunda
Míkrosekunda (okrajšava μs) je enota za merjenje časa, milijonkrat manjša od sekunde.
Poglej Osnovna enota SI in Mikrosekunda
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Poglej Osnovna enota SI in Mol (enota)
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Poglej Osnovna enota SI in Newton
Nihajni čas
Nihájni čás je v fiziki količina, določena kot čas, potreben za en nihaj pri nihanju oziroma čas, potreben da nihalo opravi pot od ene skrajne lege do druge in nazaj do začetne skrajne lege.
Poglej Osnovna enota SI in Nihajni čas
Om
Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon.
Poglej Osnovna enota SI in Om
Predpone SI
Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.
Poglej Osnovna enota SI in Predpone SI
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Poglej Osnovna enota SI in Radian
Razpadni čas
Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.
Poglej Osnovna enota SI in Razpadni čas
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Osnovna enota SI in Razpolovni čas
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Poglej Osnovna enota SI in Red velikosti
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Osnovna enota SI in Sekunda
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Osnovna enota SI in Seznam fizikalnih vsebin
Sievert
Sievert oz.
Poglej Osnovna enota SI in Sievert
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Osnovna enota SI in Sila
Simens
Símens (tudi siemens,; oznaka S) je izpeljana enota SI za električno prevodnost (recipročni električni upor).
Poglej Osnovna enota SI in Simens
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Osnovna enota SI in Sončeva masa
Stare uteži in mere
Stare merske enote so uporabljali v preteklosti, danes pa jih nadomeščamo z zakonsko dovoljenimi osnovnimi enotami, ter ostalimi enotami.
Poglej Osnovna enota SI in Stare uteži in mere
Svetilnost
Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.
Poglej Osnovna enota SI in Svetilnost
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Poglej Osnovna enota SI in William Thomson
2019
2019 (MMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Osnovna enota SI in 2019
Prav tako znan kot Osnovne enote SI.