Hitreje kot brskalnik!
46 odnosi: Amper, André-Marie Ampère, Čas, Dolžina, Električni tok, Elektrika in magnetizem, Farad, Gram, Gravitacijska konstanta, Henry (enota), Herc, Induktivnost, Izpeljana enota SI, Kandela, Kelvin, Kilogram, Konstanta, Konstanta fine strukture, Liter, Magnetna napetost, Magnetni skalarni potencial, Masa, Mednarodni sistem enot, Meritev, Merska enota, Meter, Mikrosekunda, Mol (enota), Newton, Nihajni čas, Om, Predpone SI, Radian, Razpadni čas, Razpolovni čas, Red velikosti, Sekunda, Seznam fizikalnih vsebin, Sievert, Sila, Simens, Sončeva masa, Stare uteži in mere, Svetilnost, William Thomson, 2019.
Amper
Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.
Novo!!: Osnovna enota SI in Amper · Poglej več »
André-Marie Ampère
André-Marie Ampère, francoski fizik in matematik, * 20. januar 1775, Poleymieux-au-Mont-d'Or pri Lyonu, Rhone, Francija, † 10. junij 1836, Marseille, Francija.
Novo!!: Osnovna enota SI in André-Marie Ampère · Poglej več »
Čas
Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.
Novo!!: Osnovna enota SI in Čas · Poglej več »
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Novo!!: Osnovna enota SI in Dolžina · Poglej več »
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Novo!!: Osnovna enota SI in Električni tok · Poglej več »
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Novo!!: Osnovna enota SI in Elektrika in magnetizem · Poglej več »
Farad
Različni kondenzatorji Kondenzator s kapaciteto enega farada Farád (oznaka F) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za kapacitivnost.
Novo!!: Osnovna enota SI in Farad · Poglej več »
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Novo!!: Osnovna enota SI in Gram · Poglej več »
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Novo!!: Osnovna enota SI in Gravitacijska konstanta · Poglej več »
Henry (enota)
Henry ali henri (oznaka H) je v sistemu SI enota za merjenje induktivnosti.
Novo!!: Osnovna enota SI in Henry (enota) · Poglej več »
Herc
Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.
Novo!!: Osnovna enota SI in Herc · Poglej več »
Induktivnost
Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.
Novo!!: Osnovna enota SI in Induktivnost · Poglej več »
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Novo!!: Osnovna enota SI in Izpeljana enota SI · Poglej več »
Kandela
Kandéla ali candela (oznaka cd) je osnovna enota SI svetilnosti v fiziološkem merilu, enaka svetilnosti, ki jo v dani smeri izseva izvor enobarvnega valovanja s frekvenco 540 · 1012 hercev, ki v vsak steradian prostorskega kota izseva 1/683 vatov moči v fizikalnem merilu.
Novo!!: Osnovna enota SI in Kandela · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: Osnovna enota SI in Kelvin · Poglej več »
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Novo!!: Osnovna enota SI in Kilogram · Poglej več »
Konstanta
Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.
Novo!!: Osnovna enota SI in Konstanta · Poglej več »
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Novo!!: Osnovna enota SI in Konstanta fine strukture · Poglej več »
Liter
Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.
Novo!!: Osnovna enota SI in Liter · Poglej več »
Magnetna napetost
Magnétna napétost (oznaka Um) je fizikalna količina, določena v magnetnem polju po analogiji z električno napetostjo v električnem polju: Pri tem je H jakost magnetnega polja, ds pa majhen premik v magnetnem polju.
Novo!!: Osnovna enota SI in Magnetna napetost · Poglej več »
Magnetni skalarni potencial
Magnétni skalárni potenciál (označba \psi \!\) je fizikalna količina v klasičnem elektromagnetizmu analogna električnemu (skalarnemu) potencialu \varphi \!\,.
Novo!!: Osnovna enota SI in Magnetni skalarni potencial · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Osnovna enota SI in Masa · Poglej več »
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Novo!!: Osnovna enota SI in Mednarodni sistem enot · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Osnovna enota SI in Meritev · Poglej več »
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Novo!!: Osnovna enota SI in Merska enota · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Osnovna enota SI in Meter · Poglej več »
Mikrosekunda
Míkrosekunda (okrajšava μs) je enota za merjenje časa, milijonkrat manjša od sekunde.
Novo!!: Osnovna enota SI in Mikrosekunda · Poglej več »
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Novo!!: Osnovna enota SI in Mol (enota) · Poglej več »
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Novo!!: Osnovna enota SI in Newton · Poglej več »
Nihajni čas
Nihájni čás je v fiziki količina, določena kot čas, potreben za en nihaj pri nihanju oziroma čas, potreben da nihalo opravi pot od ene skrajne lege do druge in nazaj do začetne skrajne lege.
Novo!!: Osnovna enota SI in Nihajni čas · Poglej več »
Om
Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon. Električni upornik ima električni upor enega oma, če pri toku 1 A na njem pade napetost za 1 V (R.
Novo!!: Osnovna enota SI in Om · Poglej več »
Predpone SI
Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.
Novo!!: Osnovna enota SI in Predpone SI · Poglej več »
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Novo!!: Osnovna enota SI in Radian · Poglej več »
Razpadni čas
Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.
Novo!!: Osnovna enota SI in Razpadni čas · Poglej več »
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Novo!!: Osnovna enota SI in Razpolovni čas · Poglej več »
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Novo!!: Osnovna enota SI in Red velikosti · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: Osnovna enota SI in Sekunda · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Osnovna enota SI in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Sievert
Sievert oz.
Novo!!: Osnovna enota SI in Sievert · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Osnovna enota SI in Sila · Poglej več »
Simens
Símens (tudi siemens,; oznaka S) je izpeljana enota SI za električno prevodnost (recipročni električni upor).
Novo!!: Osnovna enota SI in Simens · Poglej več »
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Novo!!: Osnovna enota SI in Sončeva masa · Poglej več »
Stare uteži in mere
Stare merske enote so uporabljali v preteklosti, danes pa jih nadomeščamo z zakonsko dovoljenimi osnovnimi enotami, ter ostalimi enotami.
Novo!!: Osnovna enota SI in Stare uteži in mere · Poglej več »
Svetilnost
Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.
Novo!!: Osnovna enota SI in Svetilnost · Poglej več »
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Novo!!: Osnovna enota SI in William Thomson · Poglej več »
2019
2019 (MMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Osnovna enota SI in 2019 · Poglej več »
