Hitreje kot brskalnik!
75 odnosi: Absolutna ničla, Astronomija, Atom, Atomska ura, Šestdesetiški številski sistem, Čas, Črno telo, Carl Friedrich Gauss, Cezij, Christiaan Huygens, Dan, De iure - de facto, Desetiški številski sistem, Desetletje, Dvanajstiški številski sistem, Efemeridni čas, Elektromagnetno valovanje, Epoha (astronomija), Generalna konferenca za uteži in mere, Geografski koordinatni sistem, Geoid, Gibanje Zemlje, Hiparh, Hitrost svetlobe, Kotna minuta in sekunda, Kotna stopinja, Lastni čas, Letni časi, Leto, Marin Mersenne, Mednarodna telekomunikacijska zveza, Mednarodni sistem enot, Meter, Mikrosekunda, Mikrovalovi, Minuta, Nadmorska višina, Narava, Nihajni čas, Nihalo, Noč, Orfej in Evridika, Osnovna enota SI, Physical Review Letters, Plimska sila, Podaljšanje časa, Pravo, Predpone SI, Prestopna sekunda, Ptolemaj, ..., Razdalja, RISC, Simon Newcomb, Sistem enot CGS, Sistem enot MKS, Sončev čas, Sončev dan, Sončna ura, Sonce, Stari Egipt, Stoletje, Sumerija, Svetloba, Težni pospešek, Tropsko leto, Tycho Brahe, Univerzalni koordinirani čas, Unix, Ura, Ura (naprava), Valovanje, Zemlja, Zgodovina geografije, 0. januar, 1900. Razširi indeks (25 več) »
Absolutna ničla
Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.
Novo!!: Sekunda in Absolutna ničla · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Sekunda in Astronomija · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Sekunda in Atom · Poglej več »
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Novo!!: Sekunda in Atomska ura · Poglej več »
Šestdesetiški številski sistem
Šestdesetíški ali seksagezimálni števílski sistém je številski sistem z osnovo 60.
Novo!!: Sekunda in Šestdesetiški številski sistem · Poglej več »
Čas
Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da si dogodki sledijo drug drugemu.
Novo!!: Sekunda in Čas · Poglej več »
Črno telo
CERES Čŕno teló je telo, ki absorbira vse valovanje, ki pade nanj.
Novo!!: Sekunda in Črno telo · Poglej več »
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Sekunda in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Novo!!: Sekunda in Cezij · Poglej več »
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Novo!!: Sekunda in Christiaan Huygens · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: Sekunda in Dan · Poglej več »
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Novo!!: Sekunda in De iure - de facto · Poglej več »
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Novo!!: Sekunda in Desetiški številski sistem · Poglej več »
Desetletje
Desetletje je čas, ki ga zemlja potrebuje, da deset krat obkroži sonce.
Novo!!: Sekunda in Desetletje · Poglej več »
Dvanajstiški številski sistem
Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém je številski sistem z osnovo 12.
Novo!!: Sekunda in Dvanajstiški številski sistem · Poglej več »
Efemeridni čas
Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.
Novo!!: Sekunda in Efemeridni čas · Poglej več »
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Novo!!: Sekunda in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Novo!!: Sekunda in Epoha (astronomija) · Poglej več »
Generalna konferenca za uteži in mere
Generalna konferenca za uteži in mere (kratica CGPM) je najstarejša od treh mednarodnih organizacij, ustanovljenih po določilih metrske konvencije, ki zastopa interese članic pri vzpostavljanju merskih standardov.
Novo!!: Sekunda in Generalna konferenca za uteži in mere · Poglej več »
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Novo!!: Sekunda in Geografski koordinatni sistem · Poglej več »
Geoid
Geoíd je ekvipotencialna ploskev, ki približno sovpada s srednjo gladino oceanov.
Novo!!: Sekunda in Geoid · Poglej več »
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Novo!!: Sekunda in Gibanje Zemlje · Poglej več »
Hiparh
Hiparh (tudi Hiparhos) (Hípparhos), starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Sekunda in Hiparh · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Sekunda in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Novo!!: Sekunda in Kotna minuta in sekunda · Poglej več »
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Novo!!: Sekunda in Kotna stopinja · Poglej več »
Lastni čas
Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.
Novo!!: Sekunda in Lastni čas · Poglej več »
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Novo!!: Sekunda in Letni časi · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: Sekunda in Leto · Poglej več »
Marin Mersenne
Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.
Novo!!: Sekunda in Marin Mersenne · Poglej več »
Mednarodna telekomunikacijska zveza
Mednarodna telekomunikacijska zveza (angleško International telecommunication union; kratica ITU) je mednarodna organizacija, ki sestavlja in potrjuje standarde v telekomunikacijah.
Novo!!: Sekunda in Mednarodna telekomunikacijska zveza · Poglej več »
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje Osnovne enote so izpeljane iz invariantnih naravnih konstant, kot sta hitrost svetlobe v vakuumu in trojna točka vode, ki jih lahko opazujemo in merimo z veliko natančnostjo, in iz enega fizičnega artefakta.
Novo!!: Sekunda in Mednarodni sistem enot · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Sekunda in Meter · Poglej več »
Mikrosekunda
Míkrosekunda (okrajšava μs) je enota za merjenje časa, milijonkrat manjša od sekunde.
Novo!!: Sekunda in Mikrosekunda · Poglej več »
Mikrovalovi
telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).
Novo!!: Sekunda in Mikrovalovi · Poglej več »
Minuta
Minúta je.
Novo!!: Sekunda in Minuta · Poglej več »
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína je višina kakega kraja nad morsko gladino (in ne od središča Zemlje).
Novo!!: Sekunda in Nadmorska višina · Poglej več »
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Novo!!: Sekunda in Narava · Poglej več »
Nihajni čas
Nihájni čás je v fiziki količina, določena kot čas, potreben za en nihaj pri nihanju oziroma čas, potreben da nihalo opravi pot od ene skrajne lege do druge in nazaj do začetne skrajne lege.
Novo!!: Sekunda in Nihajni čas · Poglej več »
Nihalo
Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.
Novo!!: Sekunda in Nihalo · Poglej več »
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Novo!!: Sekunda in Noč · Poglej več »
Orfej in Evridika
Orfej in Evridika na Cervellijevi sliki Orfej in Evridika je mitološka zgodba o slavnem grškem pevcu Orfeju in njegovi ženi Evridiki.
Novo!!: Sekunda in Orfej in Evridika · Poglej več »
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Novo!!: Sekunda in Osnovna enota SI · Poglej več »
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Novo!!: Sekunda in Physical Review Letters · Poglej več »
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Novo!!: Sekunda in Plimska sila · Poglej več »
Podaljšanje časa
Podaljšanje časa (tudi dilatacija časa) je pojav, kjer se lastni čas opazovalca v opazovalnem sistemu razlikuje od tistega v različnem opazovalnem sistemu.
Novo!!: Sekunda in Podaljšanje časa · Poglej več »
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Novo!!: Sekunda in Pravo · Poglej več »
Predpone SI
Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.
Novo!!: Sekunda in Predpone SI · Poglej več »
Prestopna sekunda
Prestopna sekunda je sekunda, ki jo dodajamo univerzalnemu koordiniranemu času (UTC), da bi se ta ujemal s časom, ki je osnovan na vrtenju Zemlje okoli vrtilne osi.
Novo!!: Sekunda in Prestopna sekunda · Poglej več »
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj (Klaúdios Ptolemaíos), starogrškiEnc.
Novo!!: Sekunda in Ptolemaj · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Sekunda in Razdalja · Poglej več »
RISC
RISC je angleška kratica za Reduced Instruction Set Computer.
Novo!!: Sekunda in RISC · Poglej več »
Simon Newcomb
Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.
Novo!!: Sekunda in Simon Newcomb · Poglej več »
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Novo!!: Sekunda in Sistem enot CGS · Poglej več »
Sistem enot MKS
Sistem enot MKS je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso in sekundo (oznaka s) za čas.
Novo!!: Sekunda in Sistem enot MKS · Poglej več »
Sončev čas
nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.
Novo!!: Sekunda in Sončev čas · Poglej več »
Sončev dan
Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.
Novo!!: Sekunda in Sončev dan · Poglej več »
Sončna ura
podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.
Novo!!: Sekunda in Sončna ura · Poglej več »
Sonce
Sonce je centralna točka našega Osončja.
Novo!!: Sekunda in Sonce · Poglej več »
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Novo!!: Sekunda in Stari Egipt · Poglej več »
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Novo!!: Sekunda in Stoletje · Poglej več »
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Novo!!: Sekunda in Sumerija · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Sekunda in Svetloba · Poglej več »
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Novo!!: Sekunda in Težni pospešek · Poglej več »
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Novo!!: Sekunda in Tropsko leto · Poglej več »
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
Novo!!: Sekunda in Tycho Brahe · Poglej več »
Univerzalni koordinirani čas
Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.
Novo!!: Sekunda in Univerzalni koordinirani čas · Poglej več »
Unix
Ken Thompson na levi, poleg njega pa Dennis Ritchie. Unix je prenosljiv večopravilni večuporabniški računalniški operacijski sistem.
Novo!!: Sekunda in Unix · Poglej več »
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Novo!!: Sekunda in Ura · Poglej več »
Ura (naprava)
čevljev (2,7 m), minutni pa 14 čevljev (4,3 m). Ročna ura. Ročna ura z avtomatskim navijanjem. Ura je naprava, ki kaže čas, običajno na številčnici ali z digitalnim zapisom s številkami.
Novo!!: Sekunda in Ura (naprava) · Poglej več »
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Novo!!: Sekunda in Valovanje · Poglej več »
Zemlja
Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Sekunda in Zemlja · Poglej več »
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Novo!!: Sekunda in Zgodovina geografije · Poglej več »
0. januar
0.
Novo!!: Sekunda in 0. januar · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Sekunda in 1900 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Ločna sekunda, Sek, Zeptosekunda.
