Kazalo
75 odnosi: Absolutna ničla, Astronomija, Atom, Atomska ura, Šestdesetiški številski sistem, Čas, Črno telo, Carl Friedrich Gauss, Cezij, Christiaan Huygens, Dan, De iure - de facto, Desetiški številski sistem, Desetletje, Dvanajstiški številski sistem, Efemeridni čas, Elektromagnetno valovanje, Epoha (astronomija), Generalna konferenca za uteži in mere, Geografski koordinatni sistem, Geoid, Gibanje Zemlje, Hiparh, Hitrost svetlobe, Kotna minuta in sekunda, Kotna stopinja, Lastni čas, Letni časi, Leto, Marin Mersenne, Mednarodna telekomunikacijska zveza, Mednarodni sistem enot, Meter, Mikrosekunda, Mikrovalovi, Minuta, Nadmorska višina, Narava, Nihajni čas, Nihalo, Noč, Orfej in Evridika, Osnovna enota SI, Physical Review Letters, Plimska sila, Podaljšanje časa, Pravo, Predpone SI, Prestopna sekunda, Ptolemaj, ... Razširi indeks (25 več) »
- Enote sistema CGS
- Enote za čas
- Osnovne enote SI
- Red velikosti (čas)
Absolutna ničla
Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.
Poglej Sekunda in Absolutna ničla
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Sekunda in Astronomija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Sekunda in Atom
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Poglej Sekunda in Atomska ura
Šestdesetiški številski sistem
Šestdesetíški ali seksagezimálni števílski sistém je številski sistem z osnovo 60.
Poglej Sekunda in Šestdesetiški številski sistem
Čas
Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.
Poglej Sekunda in Čas
Črno telo
CERES Čŕno teló je telo, ki absorbira vse valovanje, ki pade nanj.
Poglej Sekunda in Črno telo
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Sekunda in Carl Friedrich Gauss
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Poglej Sekunda in Cezij
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Sekunda in Christiaan Huygens
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Sekunda in Dan
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Sekunda in De iure - de facto
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Poglej Sekunda in Desetiški številski sistem
Desetletje
Desetletje je čas, ki ga zemlja potrebuje, da deset krat obkroži sonce.
Poglej Sekunda in Desetletje
Dvanajstiški številski sistem
Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém je številski sistem z osnovo 12.
Poglej Sekunda in Dvanajstiški številski sistem
Efemeridni čas
Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.
Poglej Sekunda in Efemeridni čas
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Sekunda in Elektromagnetno valovanje
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Sekunda in Epoha (astronomija)
Generalna konferenca za uteži in mere
Generalna konferenca za uteži in mere (kratica CGPM) je najstarejša od treh mednarodnih organizacij, ustanovljenih po določilih metrske konvencije, ki zastopa interese članic pri vzpostavljanju merskih standardov.
Poglej Sekunda in Generalna konferenca za uteži in mere
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Poglej Sekunda in Geografski koordinatni sistem
Geoid
Geoíd je ekvipotencialna ploskev, ki približno sovpada s srednjo gladino oceanov.
Poglej Sekunda in Geoid
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Poglej Sekunda in Gibanje Zemlje
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Sekunda in Hiparh
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Sekunda in Hitrost svetlobe
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Poglej Sekunda in Kotna minuta in sekunda
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej Sekunda in Kotna stopinja
Lastni čas
Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.
Poglej Sekunda in Lastni čas
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Poglej Sekunda in Letni časi
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Sekunda in Leto
Marin Mersenne
Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.
Poglej Sekunda in Marin Mersenne
Mednarodna telekomunikacijska zveza
Mednarodna telekomunikacijska zveza (angleško International telecommunication union; kratica ITU) je mednarodna organizacija, ki sestavlja in potrjuje standarde v telekomunikacijah.
Poglej Sekunda in Mednarodna telekomunikacijska zveza
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Sekunda in Mednarodni sistem enot
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Sekunda in Meter
Mikrosekunda
Míkrosekunda (okrajšava μs) je enota za merjenje časa, milijonkrat manjša od sekunde.
Poglej Sekunda in Mikrosekunda
Mikrovalovi
telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).
Poglej Sekunda in Mikrovalovi
Minuta
Minúta je.
Poglej Sekunda in Minuta
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Sekunda in Nadmorska višina
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Sekunda in Narava
Nihajni čas
Nihájni čás je v fiziki količina, določena kot čas, potreben za en nihaj pri nihanju oziroma čas, potreben da nihalo opravi pot od ene skrajne lege do druge in nazaj do začetne skrajne lege.
Poglej Sekunda in Nihajni čas
Nihalo
Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.
Poglej Sekunda in Nihalo
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Poglej Sekunda in Noč
Orfej in Evridika
Orfej in Evridika na Cervellijevi sliki Orfej in Evridika je mitološka zgodba o slavnem grškem pevcu Orfeju in njegovi ženi Evridiki.
Poglej Sekunda in Orfej in Evridika
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Poglej Sekunda in Osnovna enota SI
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Poglej Sekunda in Physical Review Letters
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Poglej Sekunda in Plimska sila
Podaljšanje časa
Podaljšanje časa (tudi dilatacija časa) je pojav, kjer se lastni čas opazovalca v opazovalnem sistemu razlikuje od tistega v različnem opazovalnem sistemu.
Poglej Sekunda in Podaljšanje časa
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Sekunda in Pravo
Predpone SI
Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.
Poglej Sekunda in Predpone SI
Prestopna sekunda
Prestopna sekunda je sekunda, ki jo dodajamo univerzalnemu koordiniranemu času (UTC), da bi se ta ujemal s časom, ki je osnovan na vrtenju Zemlje okoli vrtilne osi.
Poglej Sekunda in Prestopna sekunda
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Sekunda in Ptolemaj
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Sekunda in Razdalja
RISC
RISC je angleška kratica za Reduced Instruction Set Computer.
Poglej Sekunda in RISC
Simon Newcomb
Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.
Poglej Sekunda in Simon Newcomb
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Poglej Sekunda in Sistem enot CGS
Sistem enot MKS
Sistem enot MKS je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso in sekundo (oznaka s) za čas.
Poglej Sekunda in Sistem enot MKS
Sončev čas
nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.
Poglej Sekunda in Sončev čas
Sončev dan
Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.
Poglej Sekunda in Sončev dan
Sončna ura
podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.
Poglej Sekunda in Sončna ura
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Sekunda in Sonce
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Sekunda in Stari Egipt
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Sekunda in Stoletje
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Sekunda in Sumerija
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Sekunda in Svetloba
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Poglej Sekunda in Težni pospešek
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Poglej Sekunda in Tropsko leto
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
Poglej Sekunda in Tycho Brahe
Univerzalni koordinirani čas
Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.
Poglej Sekunda in Univerzalni koordinirani čas
Unix
Ken Thompson na levi, poleg njega pa Dennis Ritchie. Unix je prenosljiv večopravilni večuporabniški računalniški operacijski sistem.
Poglej Sekunda in Unix
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Sekunda in Ura
Ura (naprava)
čevljev (2,7 m), minutni pa 14 čevljev (4,3 m). Ročna ura. Ročna ura z avtomatskim navijanjem. Ura je mehanska naprava, ki meri in prikazuje čas, običajno na številčnici ali z digitalnim zapisom s številkami.
Poglej Sekunda in Ura (naprava)
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Sekunda in Valovanje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Sekunda in Zemlja
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Sekunda in Zgodovina geografije
0. januar
0.
Poglej Sekunda in 0. januar
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Sekunda in 1900
Glej tudi
Enote sistema CGS
Enote za čas
Osnovne enote SI
Red velikosti (čas)
Prav tako znan kot Ločna sekunda, Sek, Zeptosekunda.