Kazalo
19 odnosi: Avstro-Ogrska, Švedsko-norveška zveza, Češkoslovaška, Dolžina, Francija, Kilogram, Masa, Mednarodni sistem enot, Mednarodni urad za uteži in mere, Meritev, Meroslovje, Meter, Metrični sistem enot, Metrska konvencija, Osmansko cesarstvo, Ruski imperij, Sèvres, Slovenska tiskovna agencija, Standardizacija.
- Hauts-de-Seine
- Ustanove v Parizu
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Avstro-Ogrska
Švedsko-norveška zveza
Švedsko-norveška zveza (švedsko Svensk-norska unionen, norveško Den svensk-norske union), uradno Združeno kraljestvo Švedske in Norveške, je bila personalna unija kraljestev Švedske in Norveške pod skupnim monarhom in s skupno zunanjo politiko, ki je trajala od leta 1814 do mirne razpustitve leta 1905.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Švedsko-norveška zveza
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Češkoslovaška
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Dolžina
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Francija
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Kilogram
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Masa
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Mednarodni sistem enot
Mednarodni urad za uteži in mere
Pečat Mednarodni urad za uteži in mere (akronim BIPM) je mednarodna organizacija za standardizacijo s sedežem v pariškem predmestju Sèvres, ki vzdržuje mednarodni sistem enot in skrbi za skladnost merskih enot na mednarodni ravni.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Mednarodni urad za uteži in mere
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Meritev
Meroslovje
Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Meroslovje
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Meter
Metrični sistem enot
ZDA).
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Metrični sistem enot
Metrska konvencija
Metrska konvencija je diplomatski sporazum med 51 državami, ki poverja pristojnosti na področju metrologije generalni konferenci za uteži in mere (francosko Conférence Générale des Poids et Mesures, CGPM), srečanju predstavnikov držav članic, ki poteka vsake štiri do šest let; mednarodnemu uradu za uteži in mere (fr.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Metrska konvencija
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Osmansko cesarstvo
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Ruski imperij
Sèvres
Sèvres je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Sèvres
Slovenska tiskovna agencija
Slovenska tiskovna agencija (kratica: STA) je slovenska nacionalna tiskovna agencija, ustanovljena junija 1991.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Slovenska tiskovna agencija
Standardizacija
Standardizàcija oziroma poenotenje je metoda, katere bistvo je v odstranjevanju odvečne raznovrstnosti in določanju izenačenosti glede na: kakovost ali kvaliteto, obliko, mere (dimenzije), materiale, varnost, zanesljivost ter življenjsko dobo izdelka.
Poglej Generalna konferenca za uteži in mere in Standardizacija
Glej tudi
Hauts-de-Seine
Ustanove v Parizu
Prav tako znan kot CGPM, Conférence générale des poids et mesures.