Kazalo
239 odnosi: Absolutizem, Afganistan, Aleksander Danilovič Menšikov, Aleksander I. Bolgarski, Aleksander I. Ruski, Aleksander II. Ruski, Aleksander III. Ruski, Aleksander Ivanovič Gercen, Aleksander Sergejevič Puškin, Aleksander Vasiljevič Suvorov, Aleksej Aleksejevič Brusilov, Aleksej Andrejevič Arakčejev, Aljaska, Amur, Ana Leopoldovna, Ana Ruska, Anatolija, Aneksijska kriza, Antanta, Arhangelsk, Arktični ocean, Armenci, Armenija, Avgust III. Poljski, Avstro-Ogrska, Avtonomna republika Krim, Azerbajdžan, Azija, Azov, Španska nasledstvena vojna, Švedska, Čečenija, Črna gora, Črno morje, Baku, Balkan, Balkanska liga, Baltsko morje, Belo morje, Beringov preliv, Berlinski kongres, Besarabija, Bitka pri Austerlitzu, Bitka pri Poltavi, Bože, carja hrani!, Bojarji, Bolgarija, Boljševiki, Bosna in Hercegovina, Bospor, ... Razširi indeks (189 več) »
- Bivše države v Evropi
- Bivše države v Severni Ameriki
- Bivše evropske monarhije
- Bivše monarhije
- Bivše severnoameriške monarhije
- Bivši imperiji
- Propadle države
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Ruski imperij in Absolutizem
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Ruski imperij in Afganistan
Aleksander Danilovič Menšikov
Aleksander Danilovič Menšikov (Александр Данилович Меншиков), ruski knez, državnik, maršal, admiral, zaupnik carja Petra Velikega in cesarice Katarine I., * 16. november 1673, Moskva, † 23. november (12. november, ruski koledar) 1729, Berjozovo, Tobolska gubernija.
Poglej Ruski imperij in Aleksander Danilovič Menšikov
Aleksander I. Bolgarski
Aleksander I. Bolgarski (rojen kot Alexander Joseph von Battenberg), bolgarski knez nemškega rodu, * 5. april 1857, † 23. oktober 1893.
Poglej Ruski imperij in Aleksander I. Bolgarski
Aleksander I. Ruski
Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.
Poglej Ruski imperij in Aleksander I. Ruski
Aleksander II. Ruski
Aleksander II.
Poglej Ruski imperij in Aleksander II. Ruski
Aleksander III. Ruski
Aleksander III.
Poglej Ruski imperij in Aleksander III. Ruski
Aleksander Ivanovič Gercen
Aleksander Ivanovič Hercen (rusko Алекса́ндр Ива́нович Ге́рцен), ruski revolucionarni novinar, pisatelj, učitelj, filozof, * 6. april (25. marec, ruski koledar) 1812, Moskva, Ruski imperij, † 21. januar (9. januar) 1870, Pariz, Francija.
Poglej Ruski imperij in Aleksander Ivanovič Gercen
Aleksander Sergejevič Puškin
Aleksander Sergejevič Puškin, (rusko Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин), ruski pesnik, pisatelj in dramatik, * 6. junij (26. maj, ruski koledar) 1799, Moskva, Rusija, † 10. februar (29. januar) 1837, Sankt Peterburg.
Poglej Ruski imperij in Aleksander Sergejevič Puškin
Aleksander Vasiljevič Suvorov
Poštna znamka Sovjetske zveze, Aleksander Suvorov, 1980, 4 kopejke (Michel 5009, Scott 4878) Aleksander Vasiljevič Suvorov, ruski generalisim, * 24. november 1729, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 18. maj 1800.
Poglej Ruski imperij in Aleksander Vasiljevič Suvorov
Aleksej Aleksejevič Brusilov
Aleksej Aleksejevič Brusilov, ruski general, * 19. avgust 1853, Tbilisi, Ruski imperij (danes Gruzija), † 17. marec 1926, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Ruski imperij in Aleksej Aleksejevič Brusilov
Aleksej Andrejevič Arakčejev
Grof Aleksej Andrejevič Arakčejev (rusko граф Алексей Андреевич Аракчеев), ruski general in državnik, * 4. oktober (23. september, ruski koledar) 1769, očetovo posestvo v Novgorodski guberniji, Ruski imperij, † 3. maj (21. april) 1834, vas Gruzino, Novgorodska gubernija.
Poglej Ruski imperij in Aleksej Andrejevič Arakčejev
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Poglej Ruski imperij in Aljaska
Amur
Amur ((Reka črnega zmaja), mongolsko Хара-Мурэн, Hara-Muren ali »Črna reka«, mandžursko Sahaliyan Ula, dobesedno »Črna reka«) je mejna reka med Rusijo in kitajsko in njeno pokrajino Mandžurijo, dolga 4444 km.
Poglej Ruski imperij in Amur
Ana Leopoldovna
Ana Leopoldovna (rusko: А́нна Леопо́льдовна), velika kneginja, mati in regentka ruskega carja Ivana VI., * 18. december 1718 (7. december, ruski koledar), Rostock, † 18. marec (7. marec) 1746, Holmogory (ob Severni Dvini).
Poglej Ruski imperij in Ana Leopoldovna
Ana Ruska
Ana Ivanovna (rusko: Анна Ивановна), ruska carica, * 7. februar (28. februar, ruski koledar) 1693, Moskva, † 28. oktober (17. oktober) 1740, Sankt Peterburg.
Poglej Ruski imperij in Ana Ruska
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Ruski imperij in Anatolija
Aneksijska kriza
Bosna in Hercegovina (št. 18) v Avstro-Ogrski Aneksijska kriza je dogodek, ki ga je povzročila Avstro-Ogrska z aneksijo Bosne in Hercegovine 6. oktobra 1908.
Poglej Ruski imperij in Aneksijska kriza
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Poglej Ruski imperij in Antanta
Arhangelsk
Arhangelsk (Арха́нгельск) je glavno mesto Arhangelske oblasti v Rusiji.
Poglej Ruski imperij in Arhangelsk
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Ruski imperij in Arktični ocean
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Ruski imperij in Armenci
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Ruski imperij in Armenija
Avgust III. Poljski
Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.
Poglej Ruski imperij in Avgust III. Poljski
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Ruski imperij in Avstro-Ogrska
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Ruski imperij in Avtonomna republika Krim
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Ruski imperij in Azerbajdžan
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Ruski imperij in Azija
Azov
Azov (italic, Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem.
Poglej Ruski imperij in Azov
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Poglej Ruski imperij in Španska nasledstvena vojna
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Ruski imperij in Švedska
Čečenija
Politična karta Čečenije na Kavkazu Čečenija (uradno Republika Čečenija,, čečensko Нохчийн Республика, Nohčijn Respublika; krajše rusko Чечня́, čečensko Нохчийчоь, Nohčijčo), je avtonomna in suverena republika, ki je v sestavu Ruske Federacije in leži na območju severnega Kavkaza.
Poglej Ruski imperij in Čečenija
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Ruski imperij in Črna gora
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Ruski imperij in Črno morje
Baku
Baku (ali) je glavno mesto Azerbajdžana in največje mesto v državi.
Poglej Ruski imperij in Baku
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Ruski imperij in Balkan
Balkanska liga
Balkanska liga je bila vojaška zveza med Srbijo, Črno goro, Grčijo in Bolgarijo proti Osmanskemu cesarstvu.
Poglej Ruski imperij in Balkanska liga
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Ruski imperij in Baltsko morje
Belo morje
Belo morje (Белое море, Béloje móre; karelijsko in Vienanmeri; nenetsko Сэрако ямʼ, Serako jam) je zaliv Barentsovega morja, ki se zajeda v celino med polotokoma Kola in Kanin na skrajnem severozahodu Rusije.
Poglej Ruski imperij in Belo morje
Beringov preliv
Beringov preliv ali Beringova ožina je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu.
Poglej Ruski imperij in Beringov preliv
Berlinski kongres
Berlinski kongres je bil sestanek predstavnikov takratnih velesil – Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Rusije in Osmanskega cesarstva – junija in julija 1878 v Berlinu.
Poglej Ruski imperij in Berlinski kongres
Besarabija
Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.
Poglej Ruski imperij in Besarabija
Bitka pri Austerlitzu
Bitka pri Austerlitzu (tudi bitka treh cesarjev ali bitka pri Slavkovu) je bila ena najslavnejših Napoleonovih bitk, ki je potekala 2. decembra 1805; bila je vrh in konec kampanje leta 1805.
Poglej Ruski imperij in Bitka pri Austerlitzu
Bitka pri Poltavi
Bitka pri Poltavi je potekala 8. julija 1709 med švedsko in rusko vojsko.
Poglej Ruski imperij in Bitka pri Poltavi
Bože, carja hrani!
»Bože, carja hrani« (v cirilici Бо́же, Царя́ храни́!, dobesedno Bog, ohrani carja!) je bila uradna himna Ruskega imperija.
Poglej Ruski imperij in Bože, carja hrani!
Bojarji
Ruski bojarji Bojárji (ednina боя́рин, ženska oblika боя́рыня) so bili plemiči na ruskem dvoru od 10. do 17. stoletja, na vrhuncu moči zlasti v 15. in 16. stoletju.
Poglej Ruski imperij in Bojarji
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ruski imperij in Bolgarija
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Ruski imperij in Boljševiki
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Ruski imperij in Bosna in Hercegovina
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Ruski imperij in Bospor
Britanski imperij
Ozemlja, ki so bila pod nadzorom britanskega imperija (rožnato) Britanski imperij je poimenovanje za politično in ekonomsko skupnost kolonialnih držav in ozemelj pod vlado angleške, nato britanske, kraljevine.
Poglej Ruski imperij in Britanski imperij
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Ruski imperij in Bruselj
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Ruski imperij in Car
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Ruski imperij in Carigrad
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Poglej Ruski imperij in Centralne sile
Christian Wolff (filozof)
Christian Wolff; znan tudi kot Wolfius, nemški filozof * 24. januar 1679, Vroclav, Sveto rimsko cesarstvo, † 9. april 1754, Halle, Saška - Anhalt.
Poglej Ruski imperij in Christian Wolff (filozof)
Dagestan
Dagestan (uradno Republika Dagestan) je avtonomna in suverena republika Ruske federacije v Severnokavkaškem federalnem okrožju.
Poglej Ruski imperij in Dagestan
Daljni vzhod
Ozemlja, ki jih tradicionalno označujemo kot Daljni vzhod Daljni vzhod je v zahodnem svetu priljubljeno skupno ime za države in druga ozemlja v Vzhodni Aziji.
Poglej Ruski imperij in Daljni vzhod
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Poglej Ruski imperij in Dardanele
Delitve Poljske
Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.
Poglej Ruski imperij in Delitve Poljske
Derbent
Derbent (lezginsko Кьвевар; azerbajdžansko Dərbənd; avarsko Дербенд; perzijsko دربند; judeotatarsko דארבּאנד / Дэрбэнд / Dərbənd) je mesto v Republiki Dagestan v Ruski federaciji ob meji z Azerbajdžanom.
Poglej Ruski imperij in Derbent
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej Ruski imperij in Dnester
Don (reka)
Don (p) je reka v Rusiji, ki izvira na jugu Vzhodnoevropskega nižavja in teče v dolžini 1970 km do izliva v Azovsko morje.
Poglej Ruski imperij in Don (reka)
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Ruski imperij in Donava
Doneck
Doneck (MFA:,, MFA) je mesto na vzhodu Ukrajine, glavno mesto istoimenske oblasti in istoimenskega rajona.
Poglej Ruski imperij in Doneck
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Ruski imperij in Država
Državna duma
Državna duma (rusko: Государственная дума; Gosudárstvennaya duma), običajno skrajšano v ruščini kot Gosduma je spodnji dom Zvezne skupščine Rusije, zgornji dom pa je Svet federacije.
Poglej Ruski imperij in Državna duma
Državna univerza v Moskvi
Moskovska državna univerza (MSU; ruski: Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова – Moskovskiy gosudarstvenn'y universitet imeni M. V. Lomonosova, pogosto skrajšano МГУ, MGU) je javna raziskovalna univerza v Moskvi, Rusija.
Poglej Ruski imperij in Državna univerza v Moskvi
Druga balkanska vojna
Druga balkanska vojna je bil kratek vojaški spopad med nekdanjimi zavezniki iz prve balkanske vojne, in sicer med Bolgarijo na eni strani in Grčijo ter Srbijo na drugi strani.
Poglej Ruski imperij in Druga balkanska vojna
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Ruski imperij in Dunajski kongres
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Ruski imperij in Egipt
Elizabeta Ruska
Elizabeta Petrovna Romanova (rusko: Елизаве́та Петро́вна Романова), ruska carica, * 29. december (18. december, ruski koledar) 1709, Kolomenskoje pri Moskvi, † 5. januar 1762 (25. december 1761), Sankt Peterburg.
Poglej Ruski imperij in Elizabeta Ruska
Erevan
Erevan (armensko Երևան ali Երեվան, İrəvan, Ереван) je prestolnica Republike Armenije in s približno 1,2 milijona prebivalcev tudi največje mesto te države. Mesto se je včasih imenovalo Erivan in Erebuni. Središče mesta je nastalo v kotlini, ki jo s treh strani razmejujejo hribi, le na jugozahodu se polagoma spušča proti dolini Aras.
Poglej Ruski imperij in Erevan
Estonci
Estonci (estonsko eestlased) so narod, ki prvenstveno živi na področju današnje Estonije.
Poglej Ruski imperij in Estonci
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Ruski imperij in Evropa
Februarska revolucija
Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.
Poglej Ruski imperij in Februarska revolucija
Ferdinand I. Bolgarski
Ferdinand I. (izvirno nemško Ferdinand Maximilian Karl Leopold von Saxe-Coburg-Gotha), bolgarski knez in car, * 26. februar 1861, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 10. september 1948, Coburg, Nemčija.
Poglej Ruski imperij in Ferdinand I. Bolgarski
Finščina
Finščina je jezik kakih 5 milijonov prebivalcev Finske, kjer je uradni jezik postal leta 1809, ter finskih manjšin v Rusiji in na Švedskem.
Poglej Ruski imperij in Finščina
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Ruski imperij in Finska
Finska vojna
Zemljevid pomembnejših krajev v vojni Finska vojna je bila vojna, ki je potekala med Švedsko in Rusijo med februarjem 1808 in septembrom 1809.
Poglej Ruski imperij in Finska vojna
Finski zaliv
Finski zaliv (finsko Suomenlahti, estonsko Soome laht, rusko Фи́нский зали́в, tr. Finskiy zaliv, IPA:; švedsko Finska viken) je najvzhodnejši del Baltskega morja.
Poglej Ruski imperij in Finski zaliv
Fjodor Dostojevski
Fjodor Mihajlovič Dostojevski (transliteracija:Fëdor Mihajlovič Dostoevskij), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Ruski imperij in Fjodor Dostojevski
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Poglej Ruski imperij in Franc Ferdinand
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Ruski imperij in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Ruski imperij in Francoska revolucija
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Poglej Ruski imperij in Friderik II. Veliki
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Ruski imperij in Galicija
Gorski Karabah
Gorski Karabah Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz.
Poglej Ruski imperij in Gorski Karabah
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Ruski imperij in Gottfried Wilhelm Leibniz
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ruski imperij in Grčija
Grigorij Jefimovič Rasputin
Grigorij Jefimovič Rasputin (Григо́рий Ефи́мович Распу́тин), ruski menih in prerok, * najverjetneje 1869, Pokrovskoje, Sibirija, Rusija, † 17. december 1916, reka Neva.
Poglej Ruski imperij in Grigorij Jefimovič Rasputin
Grigorij Potemkin
Grigorij Aleksandrovič, knez Potemkin-Tavričeski (Grigórij Aleksándrovič Potjomkin, knjaz' Potjomkin-Tavríčeskij)"Potemkin".
Poglej Ruski imperij in Grigorij Potemkin
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Ruski imperij in Gruzija
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Ruski imperij in Habsburška monarhija
Hemofilija
Hemofilíja ali krvavíčnost je recesivno dedna, precej bolj pri moških kot pri ženskah pojavljajoča se bolezen zaradi pomanjkanja specifičnega faktorja strjevanja krvi, pri kateri nastanejo same od sebe ali po neznatni poškodbi krvavitve v koži, mišicah, sklepih, dlesnih, jeziku, telesnih votlinah in iz sečil.
Poglej Ruski imperij in Hemofilija
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Ruski imperij in Indija
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Ruski imperij in Islam
Ivan Aleksandrovič Gončarov
Ivan Aleksandrovič Gončarov (Ива́н Алекса́ндрович Гончаро́в), ruski pisatelj, * 18. junij 1812, Simbirsk, Rusija, † 27. september 1891, Sankt Petersburg, Rusija.
Poglej Ruski imperij in Ivan Aleksandrovič Gončarov
Ivan Sergejevič Turgenjev
Ivan Sergejevič Turgenjev (rusko Ива́н Серге́евич Турге́нев), ruski pisatelj, romanopisec in dramatik, * 9. november (28. oktober, ruski koledar) 1818, Orjol, Orjolska gubernija, Rusija, † 3. september (22. avgust) 1883, Bougival, Pariz, Francija.
Poglej Ruski imperij in Ivan Sergejevič Turgenjev
Ivan V. Ruski
Ivan V. Ruski oziroma Ivan Aleksejevič (Иван V Алексеевич), ruski car, * 6. september (27. avgust, ruski koledar) 1666, Moskva, Rusko carstvo, † 8. februar (29. januar) 1696, Moskva.
Poglej Ruski imperij in Ivan V. Ruski
Ivan VI. Ruski
Ivan VI.
Poglej Ruski imperij in Ivan VI. Ruski
Ivanovo, Rusija
Ivanovo je mesto v Rusiji, upravno središče Ivanovske oblasti.
Poglej Ruski imperij in Ivanovo, Rusija
Janičar
Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.
Poglej Ruski imperij in Janičar
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Ruski imperij in Japonska
Jean-Jacques Rousseau
Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.
Poglej Ruski imperij in Jean-Jacques Rousseau
Jonsko morje
Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz.
Poglej Ruski imperij in Jonsko morje
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Ruski imperij in Judje
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Ruski imperij in Julijanski koledar
Kabardino-Balkarija
Kabardino-Balkarija (uradno Kabardinsko-balkarska republika,, kabardinsko Къэбэрдей-Балъкъэр Республикэ, Keberdej-Balker Respublike, balkarsko Къабарты-Малкъар Республика, Kabarti-Malkar Respublika) je avtonomna republika Ruske federacije v Severnokavkaškem federalnem okrožju.
Poglej Ruski imperij in Kabardino-Balkarija
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Ruski imperij in Karel VI. Habsburški
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Ruski imperij in Kaspijsko jezero
Katarina I. Ruska
Katarina I. (italic), ruska carica, * 16. april (5. april, ruski koledar) 1684, Latvija, † 17. maj (6. maj) 1727, Sankt Peterburg.
Poglej Ruski imperij in Katarina I. Ruska
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Ruski imperij in Katarina Velika
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Ruski imperij in Kavkaz
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Ruski imperij in Kazahstan
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Ruski imperij in Kijev
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Poglej Ruski imperij in Kirgizistan
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Poglej Ruski imperij in Kitajščina
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Ruski imperij in Kitajska
Koreja
Vzhodni Aziji Koreja (한국/韓國/Hanguk, in / 조선/朝鮮/Joseon) je ozemlje in nekdanja država na Korejskem polotoku, ki je po letu 1945 razpadla na Severno in Južno Korejo.
Poglej Ruski imperij in Koreja
Krimska vojna
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.
Poglej Ruski imperij in Krimska vojna
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Ruski imperij in Krimski kanat
Kurilsko otočje
Kurilsko otočje (Кури́льские острова́, Kuril'skie ostrova, 千島列島, Chishima rettō 'tisoč otokov') je skupina 56 vulkanskih otokov, ki se nahajajo severovzhodno od japonskega otoka Hokaido in južno od ruske Kamčatke.
Poglej Ruski imperij in Kurilsko otočje
Kurlandija
Regije Latvije Kurlandija (latvijsko Kurzeme) je poleg Semgalije (Zemgale), osrednje Livonije (Vidzeme) in Latgalije (Latgale) ena od štirih zgodovinskih pokrajin Latvije.
Poglej Ruski imperij in Kurlandija
L'Encyclopédie
Naslovnica Enciklopedije Enciklopedija (francosko L'Encyclopédie ou Dictionnaire raisonné des sciences, des arts et des métiers) je bila enciklopedija iz 18.
Poglej Ruski imperij in L'Encyclopédie
Lev Nikolajevič Tolstoj
Grof Lev Nikolajevič Tolstoj, ruski pisatelj, politik in publicist, * 9. september 1828, Jasna Poljana, Tulska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija), † 20. november 1910, Astapovo, Tambovska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Ruski imperij in Lev Nikolajevič Tolstoj
Litovci
Litovci (ednina lietuvis/lietuvė, stara poimeovanja v knjižni slovenščini Litvanci, Litvanka, litvanski) so baltska etnična skupina, katere narodna država je Litva.
Poglej Ruski imperij in Litovci
Livonija
Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.
Poglej Ruski imperij in Livonija
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Ruski imperij in London
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Ruski imperij in Luteranstvo
Mahmud II.
Mahmud II. je bil 30.
Poglej Ruski imperij in Mahmud II.
Mihail Bakunin
Mihail Aleksandrovič Bakunin, ruski revolucionar in filozof, * 30. maj (18. maj, ruski koledar) 1814, vas Prjamuhino, Tverska gubernija, Ruski imperij (danes Tverska oblast, Rusija), † 1. julij (19. junij) 1876, Bern, Švica.
Poglej Ruski imperij in Mihail Bakunin
Mihail Jurjevič Lermontov
Mihail Jurjevič Lermontov (tudi Lermantov) (Михаи́л Ю́рьевич Ле́рмонтов/Ле́рмантов), ruski romantični pesnik, pisatelj in dramatik, * 15. oktober (3. oktober ruski koledar) 1814, Moskva, † 27. julij (15. junij) 1841, Pjatigorsk, Stavropolski kraj, Rusija.
Poglej Ruski imperij in Mihail Jurjevič Lermontov
Minsk
Minsk ((narkamaŭka) in Менск (taraškievica)) je glavno mesto Belorusije s približno dvema milijonoma prebivalcev, tudi upravno središče Minske voblašči.
Poglej Ruski imperij in Minsk
Mistika
Mistika ali misticizem je nauk o verskih skrivnostih, misterijih (kot sestavina religij) oziroma religiozni in filozofski nauk o dojemanju nadnaravnih resnic (z razmišljanjem, meditacijo), zlasti nauk o neposrednem doživljanju Boga − o skrivnostnem združevanju človeške duše z Bogom.
Poglej Ruski imperij in Mistika
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Ruski imperij in Moldavija
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Ruski imperij in Monarhija
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Ruski imperij in Mongolsko cesarstvo
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Ruski imperij in Moskva
Murmansk
Murmansk (Múrmansk) (68° 57' severno, 33° 18' vzhodno) je mesto heroj v Rusiji 1967 km severno od Moskve ob obali Barentsovega morja v Arktičnem oceanu.
Poglej Ruski imperij in Murmansk
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Ruski imperij in Napoleon Bonaparte
Napoleon III.
Napoléon III.
Poglej Ruski imperij in Napoleon III.
Napoleonov pohod na Rusijo
''Požar v Moskvi, 15.-18. septembra 1812''. A. Smirnov, 1813. Napoleonov pohod na Rusijo, največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko (24. junij - 14. december 1812).
Poglej Ruski imperij in Napoleonov pohod na Rusijo
Naravno pravo
Naravno pravo so razvijali že antični filozofi Sokrat, Platon, Aristotel.
Poglej Ruski imperij in Naravno pravo
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Ruski imperij in Nemščina
Nemen
Nemen (belorusko Нёман, Njeman, litovsko Nemunas, rusko Неман, Neman) je največja vzhodnoevropska reka.
Poglej Ruski imperij in Nemen
Neva
Neva (rusko Нева́ finsko Nëvii) je reka na severozahodu Rusije, ki teče od Ladoškega jezera skozi zahodni del Leningrajske oblasti (zgodovinska regija Ingrija) do Nevskega zaliva, dela Finskega zaliva.
Poglej Ruski imperij in Neva
Nikolaj I. Ruski
Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.
Poglej Ruski imperij in Nikolaj I. Ruski
Nikolaj II. Ruski
Nikolaj II.
Poglej Ruski imperij in Nikolaj II. Ruski
Nikolaj Ivanovič Pirogov
Nikolaj Ivanovič Pirogov (rusko Никола́й Ива́нович Пирого́в), ruski znanstvenik, zdravnik, pedagog in akademik, * 13. november 1810, Moskva, Rusija, † 23. november 1881, Višnja, Ukrajina.
Poglej Ruski imperij in Nikolaj Ivanovič Pirogov
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
Nikolaj Vasiljevič Gogolj (rusko Николай Васильевич Гоголь, ukrajinsko Микола Васильович Гоголь), ruski pisatelj ukrajinskega porekla, * 1. april 1809, Veliki Soročinci, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 4. marec 1852, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Ruski imperij in Nikolaj Vasiljevič Gogolj
Odesa
Odesa (ukrajinsko Одеса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi.
Poglej Ruski imperij in Odesa
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Ruski imperij in Odrin
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Ruski imperij in Oktobrska revolucija
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Ruski imperij in Osmansko cesarstvo
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1.
Poglej Ruski imperij in Otto von Bismarck
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Ruski imperij in Panslavizem
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Ruski imperij in Patriarh
Pavel I. Ruski
Pavel Petrovič (rusko Павел Петрович), ruski car, * 1. oktober (20. september, ruski koledar) 1754, Sankt Peterburg, Rusko carstvo, † 24. marec (12. marec) 1801, Grad sv.
Poglej Ruski imperij in Pavel I. Ruski
Pavel Nahimov
Pavel Stepanovič Nahimov, ruski mornariški častnik.
Poglej Ruski imperij in Pavel Nahimov
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Poglej Ruski imperij in Peking
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Ruski imperij in Perzija
Peter II. Ruski
Peter II.
Poglej Ruski imperij in Peter II. Ruski
Peter III. Ruski
Peter III.
Poglej Ruski imperij in Peter III. Ruski
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Ruski imperij in Peter Veliki
Petergof
Petrodvorec Petergof, med letoma 1944 in 1997 imenovan Petrodvorec (Петродворец), je naselje v Petrodvorskem okrožju mesta Sankt Peterburg v Rusiji, ki leži severni strani Finskega zaliva.
Poglej Ruski imperij in Petergof
Pietizem
Pietizem je protestantsko gibanje v 17.
Poglej Ruski imperij in Pietizem
Pjotr Arkadjevič Stolipin
Pjotr Arkadjevič Stolipin (Пётр Арка́дьевич Столы́пин), ruski državnik, 14. april (2. april) 1862, Dresden, 18. september (5. september) 1911, Kijev.
Poglej Ruski imperij in Pjotr Arkadjevič Stolipin
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Ruski imperij in Poljščina
Prostozidarstvo
Šestilo in pravokotno ravnilo: prostozidarski »logotip«. Prostozidárstvo (tudi masónstvo ali framasónstvo) je mednarodno »bratsko« društvo.
Poglej Ruski imperij in Prostozidarstvo
Protektorat
(iz lat.) skrbnistvo; pos.
Poglej Ruski imperij in Protektorat
Prut
Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.
Poglej Ruski imperij in Prut
Prva balkanska vojna
Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega cesarstva z Balkana.
Poglej Ruski imperij in Prva balkanska vojna
Prva bitka na Marni
Prva bitka na Marni (znana tudi kot čudež na Marni) je bila bitka prve svetovne vojne, ki je potekala na zahodni fronti med 5.
Poglej Ruski imperij in Prva bitka na Marni
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Ruski imperij in Prva svetovna vojna
Pskov
99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.
Poglej Ruski imperij in Pskov
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Ruski imperij in Razsvetljenstvo
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Ruski imperij in René Descartes
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Ruski imperij in Riga
Romanovi
Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.
Poglej Ruski imperij in Romanovi
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Ruski imperij in Ruščina
Rubelj
Prva stran bankovca za 1 rubelj iz leta 1961 Rúbelj je uradna denarna valuta Ruske federacije (ruski rubelj) in Belorusije (beloruski rubelj), bil pa je tudi denarna enota Sovjetske zveze (sovjetski rubelj).
Poglej Ruski imperij in Rubelj
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Poglej Ruski imperij in Ruska državljanska vojna
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Ruski imperij in Ruska pravoslavna cerkev
Ruska republika
Ruska republika, uradno Ruska demokratična federalna republika je bila kratkotrajna država, ki je nadzirala de jure ozemlje bivšega Ruskega imperija po razglasitvi Ruske začasne vlade 14.
Poglej Ruski imperij in Ruska republika
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Poglej Ruski imperij in Ruska revolucija
Ruska revolucija (1905)
Ruska revolucija (1905) je bila protest delavskih in kmečkih množic proti nevzdržnim delovnim in življenjskim razmeram in vzporedno poskus naprednih intelektualcev, delavcev in kmetov, da bi prisilili carja Nikolaja II. k uvedbi ustavne monarhije.
Poglej Ruski imperij in Ruska revolucija (1905)
Ruski rubelj
Rubelj (rublʹ; simbol: ₽; okrajšava: руб ali р. v cirilici, Rub v latinici; ISO koda: RUB) je valuta Ruske federacije.
Poglej Ruski imperij in Ruski rubelj
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Ruski imperij in Rusko carstvo
Rusko-švedska vojna (1741–1743)
Rusko-švedska vojna se je začela leta 1741 z švedskim napadom na Rusijo z namenom pridobitve izgubljenih ozemelj v veliki severni vojni.
Poglej Ruski imperij in Rusko-švedska vojna (1741–1743)
Rusko-japonska vojna
Rusko-japonska vojna je bil oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi nasprotujočih si imperialnih ambicij v Mandžuriji in Korejskem cesarstvu.
Poglej Ruski imperij in Rusko-japonska vojna
Rusko-perzijska vojna (1804–1813)
Rusko-perzijska vojna je bila vojna med Ruskim in Perzijskem imperijem, ki se je začel zaradi teritorialnega spora glede jugozahodne obale Kaspijskega morja in Zakavkazja.
Poglej Ruski imperij in Rusko-perzijska vojna (1804–1813)
Rusko-turška vojna (1710–1711)
Rusko-turška vojna (1710-1711), po glavnem dogodku vojne znana tudi kot prutska kampanja, je izbruhnila kot posledica poraza Švedske v bitki z Ruskim carstvom pri Poltavi in bega ranjenega Karla XII. Švedskega in njegovega velikega spremstva v osmansko trdnjavo Bender.
Poglej Ruski imperij in Rusko-turška vojna (1710–1711)
Rusko-turška vojna (1787–1792)
Rusko-turška vojna (1787-1792) je bila neuspel poskus Omanskega cesarstva, da bi ponovno osvojilo ozemlje, ki ga je izgubilo v prejšnji rusko-turški vojni (1768–1774).
Poglej Ruski imperij in Rusko-turška vojna (1787–1792)
Rusko-turška vojna (1806–1812)
Rusko-turška vojna (1806–1812) se je začela z ruskim napadom na Moldavijo in Vlaško in se končala z rusko zmago; Ruski imperij je pridobil Besarabijo.
Poglej Ruski imperij in Rusko-turška vojna (1806–1812)
Rusko-turška vojna (1828–1829)
Rusko-turška vojna (1828–1829) se je pričela z grško osamosvojitveno vojno in se končala s popolno rusko zmago.
Poglej Ruski imperij in Rusko-turška vojna (1828–1829)
Rusko-turška vojna (1877–1878)
Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.
Poglej Ruski imperij in Rusko-turška vojna (1877–1878)
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Ruski imperij in Saška (volilna kneževina)
Sahalin
Sahalin je velik otok v severozahodnem delu Tihega oceana, ki pripada Rusiji.
Poglej Ruski imperij in Sahalin
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Ruski imperij in Sankt Peterburg
Senat Ruskega imperija
Senat Ruskega imperija (dobesedno: Vladajoči senat) je bil najvišji javni organ v Ruskem imperiju, ki je bil podrejen carju.
Poglej Ruski imperij in Senat Ruskega imperija
Sevastopol
Sevastopol (ukrajinsko, rusko Севастополь - nekdaj znano kot Sebastopol, krimskotatarsko Aqyar) je mesto na polotoku Krim ob obali Črnega morja s 400.000 prebivalci.
Poglej Ruski imperij in Sevastopol
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Ruski imperij in Severna Amerika
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Ruski imperij in Sibirija
Sovjet
Sovjet (rusko сове́т; dobesedno soglas) je naziv za politično organizacijo, ki se je uveljavila v Rusiji v času ruske revolucije.
Poglej Ruski imperij in Sovjet
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Ruski imperij in Sovjetska zveza
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Poglej Ruski imperij in Srednja Azija
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Ruski imperij in Sredozemsko morje
Stanislav II. Avgust Poniatowski
Stanislav II.
Poglej Ruski imperij in Stanislav II. Avgust Poniatowski
Stavka
Ljubljani, april 2012 Protesti proti varčevalnim ukrepom v Ljubljani, november 2012 Stavka je stanje, ko se organizirana skupina ljudi odloči upreti določenim razmeram in direktivam, največkrat na delovnem mestu.
Poglej Ruski imperij in Stavka
Sveta aliansa
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26.
Poglej Ruski imperij in Sveta aliansa
Tadžikistan
Tadžikistan, uradno Republika Tadžikistan (Džumhurii Todžikiston), je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Ruski imperij in Tadžikistan
Talin
Talin (/ ˈtɑːlɪn, ˈtælɪn /; estonsko Tallinn) je glavno in najbolj naseljeno mesto Estonije.
Poglej Ruski imperij in Talin
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Ruski imperij in Tatari
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Ruski imperij in Tihi ocean
Tlačanstvo
Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.
Poglej Ruski imperij in Tlačanstvo
Transsibirska železnica
Tránssibírska želéznica (rusko Транссибирская магистраль, Транссиб (Transsibirskaja magistral', Transsib)), zgrajena med letoma 1891 in 1916 je mreža železnic, ki povezuje evropski del Rusije s pokrajinami Ruskega Daljnega vzhoda.
Poglej Ruski imperij in Transsibirska železnica
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Ruski imperij in Turkmenistan
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Ruski imperij in Ukrajina
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Ruski imperij in Ukrajinščina
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Poglej Ruski imperij in Uralsko gorovje
Ustavna monarhija
Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).
Poglej Ruski imperij in Ustavna monarhija
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Ruski imperij in Velika severna vojna
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Poglej Ruski imperij in Versailles
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Poglej Ruski imperij in Viljem I. Nemški
Visarjon Belinski
Visarjón Grigórjevič Belínski, ruski mislec, pisatelj, literarni kritik, publicist in filozof, * 11. junij (30. maj, Julijanski koledar) 1811, trdnjava Sveaborg, Velika finska kneževina (sedaj Suomenlinna, Finska), † 7. junij (26. maj) 1848, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Ruski imperij in Visarjon Belinski
Vitus Bering
Vitus Jonassen Bering, danski pomorščak in raziskovalec, * avgust 1681, Horsens, Jutlandija, Danska, † 19. december 1741, Beringov otok, Rusija.
Poglej Ruski imperij in Vitus Bering
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Ruski imperij in Vlaška
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.
Poglej Ruski imperij in Vladimir Lenin
Vladivostok
Geografska lega Vladivostoka na zemljevidu Vladivostók (Vladivostók,, hǎi cān wǎi ali 符拉迪沃斯托克, fú lā dí wò sī tuō kè) je mesto na skrajnem jugovzhodnem delu Ruske federacije.
Poglej Ruski imperij in Vladivostok
Vojna druge koalicije
Druga koalicija (1798-1800) označuje drugo večje vojaško sodelovanje več evropskih držav v boju proti revolucionarnemu Francoskemu konzulatu.
Poglej Ruski imperij in Vojna druge koalicije
Vojvodina Varšava
Vojvodina Varšava (1807-1815) Vojvodino Varšavo je ustanovil Napoleon iz poljskih ozemelj, ki si jih ob drugi in tretji delitvi Poljske prisvojili Prusi; Prusi so se morali s tilsitskim mirovnim sporazumom (1807) ozemljem odpovedati, Napoleon pa jih je vrnil Poljakom, ki so se v vojni bojevali na njegovi strani.
Poglej Ruski imperij in Vojvodina Varšava
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Ruski imperij in Volilni knez
Voronež
Voronež je mesto v Rusiji, upravno središče Voroneške oblasti.
Poglej Ruski imperij in Voronež
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Ruski imperij in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zahodna Dvina
Zahodna Dvina ali Daugava (latgalijsko Daugova, poljsko Dźwina) je reka, ki izvira v Rusiji, teče skozi Belorusijo in se v Latviji pri Rigi izliva v Baltsko morje.
Poglej Ruski imperij in Zahodna Dvina
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Ruski imperij in Združene države Amerike
Zgodovina Rusije
Zgodovina Rusije je opisana v vrsti člankov.
Poglej Ruski imperij in Zgodovina Rusije
Zimski dvorec
Zimski dvorec (rusko: Зимний дворец, tr. Zimnij dvorets) je bil uradno prebivališče ruskih carjev od leta 1732 do 1917.
Poglej Ruski imperij in Zimski dvorec
Glej tudi
Bivše države v Evropi
Bivše države v Severni Ameriki
Bivše evropske monarhije
Bivše monarhije
Bivše severnoameriške monarhije
Bivši imperiji
Propadle države
Prav tako znan kot Carska Rusija, Ruska država, Rusko cesarstvo, Vseruski imperij.
, Britanski imperij, Bruselj, Car, Carigrad, Centralne sile, Christian Wolff (filozof), Dagestan, Daljni vzhod, Dardanele, Delitve Poljske, Derbent, Dnester, Don (reka), Donava, Doneck, Država, Državna duma, Državna univerza v Moskvi, Druga balkanska vojna, Dunajski kongres, Egipt, Elizabeta Ruska, Erevan, Estonci, Evropa, Februarska revolucija, Ferdinand I. Bolgarski, Finščina, Finska, Finska vojna, Finski zaliv, Fjodor Dostojevski, Franc Ferdinand, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Francoska revolucija, Friderik II. Veliki, Galicija, Gorski Karabah, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grčija, Grigorij Jefimovič Rasputin, Grigorij Potemkin, Gruzija, Habsburška monarhija, Hemofilija, Indija, Islam, Ivan Aleksandrovič Gončarov, Ivan Sergejevič Turgenjev, Ivan V. Ruski, Ivan VI. Ruski, Ivanovo, Rusija, Janičar, Japonska, Jean-Jacques Rousseau, Jonsko morje, Judje, Julijanski koledar, Kabardino-Balkarija, Karel VI. Habsburški, Kaspijsko jezero, Katarina I. Ruska, Katarina Velika, Kavkaz, Kazahstan, Kijev, Kirgizistan, Kitajščina, Kitajska, Koreja, Krimska vojna, Krimski kanat, Kurilsko otočje, Kurlandija, L'Encyclopédie, Lev Nikolajevič Tolstoj, Litovci, Livonija, London, Luteranstvo, Mahmud II., Mihail Bakunin, Mihail Jurjevič Lermontov, Minsk, Mistika, Moldavija, Monarhija, Mongolsko cesarstvo, Moskva, Murmansk, Napoleon Bonaparte, Napoleon III., Napoleonov pohod na Rusijo, Naravno pravo, Nemščina, Nemen, Neva, Nikolaj I. Ruski, Nikolaj II. Ruski, Nikolaj Ivanovič Pirogov, Nikolaj Vasiljevič Gogolj, Odesa, Odrin, Oktobrska revolucija, Osmansko cesarstvo, Otto von Bismarck, Panslavizem, Patriarh, Pavel I. Ruski, Pavel Nahimov, Peking, Perzija, Peter II. Ruski, Peter III. Ruski, Peter Veliki, Petergof, Pietizem, Pjotr Arkadjevič Stolipin, Poljščina, Prostozidarstvo, Protektorat, Prut, Prva balkanska vojna, Prva bitka na Marni, Prva svetovna vojna, Pskov, Razsvetljenstvo, René Descartes, Riga, Romanovi, Ruščina, Rubelj, Ruska državljanska vojna, Ruska pravoslavna cerkev, Ruska republika, Ruska revolucija, Ruska revolucija (1905), Ruski rubelj, Rusko carstvo, Rusko-švedska vojna (1741–1743), Rusko-japonska vojna, Rusko-perzijska vojna (1804–1813), Rusko-turška vojna (1710–1711), Rusko-turška vojna (1787–1792), Rusko-turška vojna (1806–1812), Rusko-turška vojna (1828–1829), Rusko-turška vojna (1877–1878), Saška (volilna kneževina), Sahalin, Sankt Peterburg, Senat Ruskega imperija, Sevastopol, Severna Amerika, Sibirija, Sovjet, Sovjetska zveza, Srednja Azija, Sredozemsko morje, Stanislav II. Avgust Poniatowski, Stavka, Sveta aliansa, Tadžikistan, Talin, Tatari, Tihi ocean, Tlačanstvo, Transsibirska železnica, Turkmenistan, Ukrajina, Ukrajinščina, Uralsko gorovje, Ustavna monarhija, Velika severna vojna, Versailles, Viljem I. Nemški, Visarjon Belinski, Vitus Bering, Vlaška, Vladimir Lenin, Vladivostok, Vojna druge koalicije, Vojvodina Varšava, Volilni knez, Voronež, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zahodna Dvina, Združene države Amerike, Zgodovina Rusije, Zimski dvorec.