Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Bolgarija

Index Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 100 odnosi: Antika, Arijanstvo, Armenci, Atanazij Veliki, Šumen (okraj), Črno morje, Balkan, Balkanski vojni, Berlinski kongres, Bizantinsko cesarstvo, Blagoevgrad (okraj), Bolgari, Bolgarija, Bolgarski lev, Burgas (okraj), Cirilica, Dobrič (okraj), Dobrudža, Donava, Druga svetovna vojna, Drugo bolgarsko cesarstvo, Egejsko morje, Evropa, Evropska unija, Gabrovo (okraj), Galab Donev, Germanski jeziki, Gotščina, Grčija, Haskovo (okraj), Jambol (okraj), Kjustendil (okraj), Kneževina Bolgarija, Kraljevina Bolgarija, Krščanstvo, Krdžali (okraj), Loveč (okraj), Makedonci v Bolgariji, Makedonija (razločitev), Marica, Mednarodni denarni sklad, Montana (okraj), Musala, NATO, Neodvisnost, Neulijska mirovna pogodba, Nicopolis ad Istrum, Osmansko cesarstvo, Paleolitik, Pazardžik (okraj), ... Razširi indeks (50 več) »

  2. Države Evropske unije
  3. Države pakta NATO
  4. Evropske države
  5. Republike

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Poglej Bolgarija in Antika

Arijanstvo

Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.

Poglej Bolgarija in Arijanstvo

Armenci

Armenci so narod oz.

Poglej Bolgarija in Armenci

Atanazij Veliki

Sveti Atanazij Veliki (grško: Ἀθανάσιος, Athanásios), oziroma Sveti Atanazij Aleksandrijski (Sveti Atanazij Spoznavalec ali tudi Papež Sveti Atanazij I., Aleksandrijski) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * okrog 295 Aleksandrija, Egipt, † 2.

Poglej Bolgarija in Atanazij Veliki

Šumen (okraj)

Okraj Šumen v Bolgariji Okraj Šumen je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Šumen (okraj)

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Bolgarija in Črno morje

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Bolgarija in Balkan

Balkanski vojni

Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.

Poglej Bolgarija in Balkanski vojni

Berlinski kongres

Berlinski kongres je bil sestanek predstavnikov takratnih velesil – Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Rusije in Osmanskega cesarstva – junija in julija 1878 v Berlinu.

Poglej Bolgarija in Berlinski kongres

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Bolgarija in Bizantinsko cesarstvo

Blagoevgrad (okraj)

Okraj Blagoevgrad v Bolgariji. Okraj Blagoevgrad je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Blagoevgrad (okraj)

Bolgari

right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.

Poglej Bolgarija in Bolgari

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Poglej Bolgarija in Bolgarija

Bolgarski lev

Bolgarski lev (iso koda: BGN) je od leta 1881 uradna valuta na ozemlju današnje Republike Bolgarije.

Poglej Bolgarija in Bolgarski lev

Burgas (okraj)

Okraj Burgas v Bolgariji. Okraj Burgas je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Burgas (okraj)

Cirilica

Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.

Poglej Bolgarija in Cirilica

Dobrič (okraj)

Okraj Dobrič v Bolgariji. Okraj Dobrič je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Dobrič (okraj)

Dobrudža

Dobrudža je 23.000 km² velika pokrajina med spodnjim tokom reke Donave in Črnim morjem.

Poglej Bolgarija in Dobrudža

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Bolgarija in Donava

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Bolgarija in Druga svetovna vojna

Drugo bolgarsko cesarstvo

Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.

Poglej Bolgarija in Drugo bolgarsko cesarstvo

Egejsko morje

Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.

Poglej Bolgarija in Egejsko morje

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Bolgarija in Evropa

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Poglej Bolgarija in Evropska unija

Gabrovo (okraj)

Okraj Gabrovo v Bolgariji. Okraj Gabrovo je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Gabrovo (okraj)

Galab Donev

Galab Spasov Donev bolgarski politik; * 28. februar 1967, Sofija.

Poglej Bolgarija in Galab Donev

Germanski jeziki

Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.

Poglej Bolgarija in Germanski jeziki

Gotščina

Gotščina (*gutisko razda) je izumrl germanski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Gotov in še posebej Vizigotov.

Poglej Bolgarija in Gotščina

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Bolgarija in Grčija

Haskovo (okraj)

Okraj Haskovo v Bolgariji. Okraj Haskovo je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Haskovo (okraj)

Jambol (okraj)

Okraj Jambol v Bolgariji. Okraj Jambol je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Jambol (okraj)

Kjustendil (okraj)

Okraj Kjustendil v Bolgariji. Okraj Kjustendil je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Kjustendil (okraj)

Kneževina Bolgarija

Kneževina Bolgarija (bolgarsko Княжество България, Knjažestvo Blgarija) je bila de facto neodvisna, de iure pa vazalna država pod suverenostjo Osmanskega cesarstva.

Poglej Bolgarija in Kneževina Bolgarija

Kraljevina Bolgarija

Kraljevina Bolgarija ali Bolgarsko cesarstvo, imenovano tudi Tretje bolgarsko carstvo, je bila ustavna monarhija v jugovzhodni Evropi, ki je bila ustanovljena 5.

Poglej Bolgarija in Kraljevina Bolgarija

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Bolgarija in Krščanstvo

Krdžali (okraj)

Okraj Krdžali je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Krdžali (okraj)

Loveč (okraj)

Okraj Loveč v Bolgariji Okraj Loveč je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Loveč (okraj)

Makedonci v Bolgariji

Makedonci v Bolgariji ali Pirinski Makedonci so narodna manjšina, ki pretežno živi v Blagoevgradski oblasti (makedonsko:Pirinska Makedonija), ki je del Makedonske regije.

Poglej Bolgarija in Makedonci v Bolgariji

Makedonija (razločitev)

Makedonija je lahko.

Poglej Bolgarija in Makedonija (razločitev)

Marica

Marica (– Hebros) je 480 km dolga reka, ki teče po ozemlju Bolgarije, Grčije in Turčije.

Poglej Bolgarija in Marica

Mednarodni denarni sklad

Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.

Poglej Bolgarija in Mednarodni denarni sklad

Montana (okraj)

Okraj Montana je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Montana (okraj)

Musala

Musala (izg. Musalà) je gora v pogorju Rila v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Musala

NATO

Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.

Poglej Bolgarija in NATO

Neodvisnost

Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.

Poglej Bolgarija in Neodvisnost

Neulijska mirovna pogodba

Neulijska mirovna pogodba (tudi neuillyjski mir) je bila sklenjena med predstavniki antante na eni in Bolgarijo kot poraženko v prvi svetovni vojni in podpisana 27.

Poglej Bolgarija in Neulijska mirovna pogodba

Nicopolis ad Istrum

Nicopolis ad Istrum (grško Νικόπολις ἡ πρὸς Ἴστρον, Nikópolis i prós Ístron, bolgarsko Никополис ад Иструм Nikopolis ad Istrum) ali Nicopolis ad Iatrum je bil rimsko in kasneje bizantinsko mesto v sedanji severni Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Nicopolis ad Istrum

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Bolgarija in Osmansko cesarstvo

Paleolitik

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.

Poglej Bolgarija in Paleolitik

Pazardžik (okraj)

Okraj Pazardžik v Bolgariji. Okraj Pazardžik je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Pazardžik (okraj)

Pernik (okraj)

Okraj Pernik v Bolgariji. Okraj Pernik je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Pernik (okraj)

Pirin

Pirin (bolgarsko Пирин) je gorski masiv v jugozahodni Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Pirin

Pleven

Pleven (zgodovinsko tudi Plevna) je glavno mesto okraja Pleven v severni Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Pleven

Pleven (okraj)

Okraj Pleven v Bolgariji. Okraj Pleven je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Pleven (okraj)

Plovdiv

Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.

Poglej Bolgarija in Plovdiv

Plovdiv (okraj)

Okraj Plovdiv v Bolgariji. Okraj Plovdiv je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Plovdiv (okraj)

Predsednik Bolgarije

Predsednik Republike Bolgarije je državni poglavar Republike Bolgarije in vrhovni poveljnik bolgarske vojske.

Poglej Bolgarija in Predsednik Bolgarije

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Bolgarija in Prva svetovna vojna

Prvo bolgarsko cesarstvo

Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.

Poglej Bolgarija in Prvo bolgarsko cesarstvo

Razgrad (okraj)

Okraj Razgrad v Bolgariji Okraj Razgrad je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Razgrad (okraj)

Rdeča armada

Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.

Poglej Bolgarija in Rdeča armada

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Poglej Bolgarija in Reka

Republika

Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.

Poglej Bolgarija in Republika

Rila

Rila (bolgarščina: Рила, izgovorjeno) je najvišje gorsko območje oziroma gorski masiv Bolgarije in tudi Balkanskega polotoka.

Poglej Bolgarija in Rila

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Bolgarija in Rimsko cesarstvo

Rodopi

Rodopi (Родопи, Ροδόπη) so gorovje na južnem Balkanu, ki večinoma leži na ozemlju Bolgarije, manjši del pa tudi na severu Grčije.

Poglej Bolgarija in Rodopi

Romi

Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.

Poglej Bolgarija in Romi

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Bolgarija in Romunija

Rumen Radev

Rumen Georgiev Radev, bolgarski politik in nekdanji generalmajor; * 18. junij 1963, Dimitrovgrad, Bolgarija.

Poglej Bolgarija in Rumen Radev

Ruse (okraj)

Okraj Ruse v Bolgariji Okraj Ruse je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Ruse (okraj)

Severna Makedonija

Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.

Poglej Bolgarija in Severna Makedonija

Silistra (okraj)

Okraj Silistra v Bolgariji Okraj Silistra je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Silistra (okraj)

Simeon I. Bolgarski

Simeon I. Bolgarski ali Simeon I. Veliki (bolgarsko Симеон I Велики, Simeon I Veliki) je bil knez in zatem car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 893 do 927,Lalkov.

Poglej Bolgarija in Simeon I. Bolgarski

Sliven (okraj)

Okraj Sliven v Bolgariji Okraj Sliven je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Sliven (okraj)

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Bolgarija in Slovani

Smoljan (okraj)

Okraj Smoljan v Bolgariji Okraj Smoljan je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Smoljan (okraj)

Sofija

Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.

Poglej Bolgarija in Sofija

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Bolgarija in Srbija

Stara planina

Stara planina (bolgarsko in) ali Balkan (балкан) je gorovje na vzhodu Balkanskega polotoka, ki se razteza v dolžini približno 530 km od zahoda proti vzhodu, od Vrške Čuke na meji med Bolgarijo in Srbijo prek vse širine Bolgarije do rta Emine na obali Črnega morja.

Poglej Bolgarija in Stara planina

Stara Zagora (okraj)

Okraj Stara Zagora je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Stara Zagora (okraj)

Stepa

Stepa v zahodnem Kazahstanu zgodaj spomladiStepa je v fizični geografiji ekoregija, za katero so značilne velike s travo poraščene ravnine brez dreves, ta pa uspevajo le ob vodnih telesih.

Poglej Bolgarija in Stepa

Struma

Struma je reka na Balkanskem polotoku, dolga 415 kilometrov.

Poglej Bolgarija in Struma

Sveto pismo

Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.

Poglej Bolgarija in Sveto pismo

Todor Živkov

Todor Hristov Živkov (bolgarsko Toдор Xpиcтoв Живков), bolgarski politik in diktator, * 7. september 1911, Pravec, † 5. avgust 1998, Sofija, Bolgarija.

Poglej Bolgarija in Todor Živkov

Tračani

Zemljevid naselitve Tračanov Tračani (latinsko Thraces, grško Θρακες, Thrakes) so bili v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini, razdrobljeno na številna plemena.

Poglej Bolgarija in Tračani

Trakija (rimska provinca)

Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Bolgarija in Trakija (rimska provinca)

Trgovište (okraj)

Okraj Trgovište v Bolgariji Okraj Trgovište je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Trgovište (okraj)

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Poglej Bolgarija in Turčija

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Poglej Bolgarija in Turki

Varna (okraj)

Okraj Varna je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Varna (okraj)

Veliko Trnovo (okraj)

Okraj Veliko Trnovo v Bolgariji Okraj Veliko Trnovo je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Veliko Trnovo (okraj)

Vidin (okraj)

Okraj Vidin v Bolgariji Okraj Vidin je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Vidin (okraj)

Volška Bolgarija

Volška Bolgarija ali Volško-kamska Bolgarija (bolgarsko: Волжка България, rusko: Волжская Булгария) je bila zgodovinska prabolgarska država, ki je obstojala od 7.

Poglej Bolgarija in Volška Bolgarija

Vraca (okraj)

Okraj Vraca v Bolgariji Okraj Vraca je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Bolgarija in Vraca (okraj)

Vulfila

Vulfila ((nedokazano) gotsko *𐍅𐌿𐌻𐍆𐌹𐌻𐌰 Wulfila, "Mali volk"), znan tudi kot Ulfilas in Orfila, je bil Got ali kapadoški Grk, ki je služil kot škof in misijonar, nadziral prevod Biblije v gotščino in bil udeleženec arijanskega spora, * okoli 311, † 383.

Poglej Bolgarija in Vulfila

Vzhodnoevropski čas

Vzhódnoevrópski čàs (EET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je dve uri pred univerzalnim koordiniranim časom.

Poglej Bolgarija in Vzhodnoevropski čas

1. januar

1.

Poglej Bolgarija in 1. januar

1987

1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Bolgarija in 1987

1999

1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Bolgarija in 1999

2007

2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.

Poglej Bolgarija in 2007

Glej tudi

Države Evropske unije

Države pakta NATO

Evropske države

Republike

Prav tako znan kot Bulgaria, Bulgarija, Ljudska republika Bolgarija, Republika Bolgarija.

, Pernik (okraj), Pirin, Pleven, Pleven (okraj), Plovdiv, Plovdiv (okraj), Predsednik Bolgarije, Prva svetovna vojna, Prvo bolgarsko cesarstvo, Razgrad (okraj), Rdeča armada, Reka, Republika, Rila, Rimsko cesarstvo, Rodopi, Romi, Romunija, Rumen Radev, Ruse (okraj), Severna Makedonija, Silistra (okraj), Simeon I. Bolgarski, Sliven (okraj), Slovani, Smoljan (okraj), Sofija, Srbija, Stara planina, Stara Zagora (okraj), Stepa, Struma, Sveto pismo, Todor Živkov, Tračani, Trakija (rimska provinca), Trgovište (okraj), Turčija, Turki, Varna (okraj), Veliko Trnovo (okraj), Vidin (okraj), Volška Bolgarija, Vraca (okraj), Vulfila, Vzhodnoevropski čas, 1. januar, 1987, 1999, 2007.