Kazalo
83 odnosi: Abeceda, Črna gora, Balkan, Beloruščina, Belorusija, Bolgarija, Bosanščina, Bosanska cirilica, Bosna in Hercegovina, Dvočrkje, Glagolica, Grška abeceda, Hrvaščina, Hrvaška, Jer, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Kazahstan, Kirgizistan, Lažni prijatelji, Latinica, Makedonščina, Menih, Moldavščina, Pisava, Prečrkovanje cirilice, Pridnestrska republika, Ruščina, Rusija, Rusinščina, Severna Makedonija, Slovani, Slovanski jeziki, Slovenščina, Slovenija, Sovjetska zveza, Srbščina, Srbija, Sveta Ciril in Metod, Sveti Ciril, Sveto pismo, Tadžikistan, Ukrajina, Ukrajinščina, К, Њ, П, О, Ё, Џ, А, ... Razširi indeks (33 več) »
- Srednja Azija
- Vzhodna Evropa
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Cirilica in Abeceda
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Cirilica in Črna gora
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Cirilica in Balkan
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Cirilica in Beloruščina
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Cirilica in Belorusija
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Cirilica in Bolgarija
Bosanščina
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.
Poglej Cirilica in Bosanščina
Bosanska cirilica
Bosánska cirílica ali bosánčica je krajevna oblika ciriliske pisave.
Poglej Cirilica in Bosanska cirilica
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Cirilica in Bosna in Hercegovina
Dvočrkje
Dvóčŕkje ali dígráf je v jezikoslovju skupina dveh črk, ki skupaj označujeta en glas.
Poglej Cirilica in Dvočrkje
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Cirilica in Glagolica
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Cirilica in Grška abeceda
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Cirilica in Hrvaščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Cirilica in Hrvaška
Jer
Jer je ime dveh črk cirilice.
Poglej Cirilica in Jer
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Cirilica in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Cirilica in Kazahstan
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Poglej Cirilica in Kirgizistan
Lažni prijatelji
Semasiološki zemljevid za slovanski koren prosto, iz http://en.wikibooks.org/wiki/False_Friends_of_the_Slavist False Friends of the Slavist Lážni prijátelji se v jezikoslovju imenujejo podobne besede v različnih jezikih, ki imajo različne pomene.
Poglej Cirilica in Lažni prijatelji
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Cirilica in Latinica
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Cirilica in Makedonščina
Menih
Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).
Poglej Cirilica in Menih
Moldavščina
Moldavščina (Limba moldovenească) je uradni jezik v Moldaviji.
Poglej Cirilica in Moldavščina
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Cirilica in Pisava
Prečrkovanje cirilice
Prečrkovánje cirílice, mišljeno kot prečrkovanje ali transliteracija v latinico, je zamenjava cirilskih črk z latinskimi.
Poglej Cirilica in Prečrkovanje cirilice
Pridnestrska republika
Pridnestrska moldavska republika (pogovorno znana le kot Pridnestrje ali Transnistrija), je odcepljena republika v okviru mednarodno priznanih meja Moldavije.
Poglej Cirilica in Pridnestrska republika
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Cirilica in Ruščina
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Cirilica in Rusija
Rusinščina
Rusinščina (rusinsko русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski oblasti, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske.
Poglej Cirilica in Rusinščina
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Cirilica in Severna Makedonija
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Cirilica in Slovani
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Cirilica in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Cirilica in Slovenščina
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Cirilica in Slovenija
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Cirilica in Sovjetska zveza
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Cirilica in Srbščina
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Cirilica in Srbija
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Cirilica in Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril
Sveti Ciril (grško: Κύριλλος, starocerkvenoslovansko: Кирилъ), bizantinski menih, teolog in jezikoslovec, svetnik, * 827, † 14. februar 869.
Poglej Cirilica in Sveti Ciril
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Cirilica in Sveto pismo
Tadžikistan
Tadžikistan, uradno Republika Tadžikistan (Džumhurii Todžikiston), je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Cirilica in Tadžikistan
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Cirilica in Ukrajina
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Cirilica in Ukrajinščina
К
К je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Κ.
Poglej Cirilica in К
Њ
Њ je cirilska črka, ki se uporablja samo v srbščini in makedonščini.
Poglej Cirilica in Њ
П
П je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Π.
Poglej Cirilica in П
О
О je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ο.
Poglej Cirilica in О
Ё
*Ё Ё je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.
Poglej Cirilica in Ё
Џ
Џ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski in makedonski abecedi.
Poglej Cirilica in Џ
А
А je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Α (enako kot latinični A).
Poglej Cirilica in А
Н
Н je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ν tako, da se je poševna črta spremenila v vodoravno (istočasno pa se je črka Η spremenila v И).
Poglej Cirilica in Н
Р
Р je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ρ.
Poglej Cirilica in Р
С
С je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Σ oziroma iz njene variante ς.
Poglej Cirilica in С
Т
Т je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Τ.
Poglej Cirilica in Т
У
У je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Υ.
Poglej Cirilica in У
Ф
Ф je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Φ.
Poglej Cirilica in Ф
Х
Х je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Χ.
Poglej Cirilica in Х
Ц
Ц je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Cirilica in Ц
Ч
Ч je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Cirilica in Ч
Ш
Ш je cirilska črka, ki se je razvila iz glagolske črke 23px.
Poglej Cirilica in Ш
Щ
Щ je cirilska črka, ki se je razvila iz ligature črk Ш + Т.
Poglej Cirilica in Щ
Ъ
Ъ je posebna cirilska črka, ki se danes le še redko uporablja.
Poglej Cirilica in Ъ
Ы
Ы je cirilska črka, ki se je razvila kot ligatura črk Ъ in І.
Poglej Cirilica in Ы
Ь
Ь je posebna cirilska črka, ki označuje mehčanje predstoječega soglasnika.
Poglej Cirilica in Ь
Э
*Э 262x262_pik Э (э) je cirilska črka.
Poglej Cirilica in Э
Ю
Ю je cirilska črka, ki se imenuje ju in se po navadi tudi prečrkuje kot JU (v nekaterih jezikih tudi kot YU).
Poglej Cirilica in Ю
Я
Я je cirilska črka, ki se imenuje ja in se po navadi tudi prečrkuje kot JA (v nekaterih jezikih tudi kot YA).
Poglej Cirilica in Я
М
М je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Μ.
Poglej Cirilica in М
Ј
Ј je cirilska črka, ki je po obliki in izgovorjavi enaka latinični črki J. Črko uporabljajo v srbščini in makedonščini od Karadžićeve pravopisne reforme naprej.
Poglej Cirilica in Ј
И
И je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Η tako, da se je vodoravna črtica spremenila v poševno (istočasno pa se je črka Ν spremenila v Н).
Poglej Cirilica in И
Ж
Ж je cirilska črka.
Poglej Cirilica in Ж
З
З je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ζ oziroma ζ.
Poglej Cirilica in З
Б
Б je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej Cirilica in Б
В
В je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej Cirilica in В
Ђ
Ђ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.
Poglej Cirilica in Ђ
Г
Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ.
Poglej Cirilica in Г
Д
Д je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Δ.
Poglej Cirilica in Д
Е
Е je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.
Poglej Cirilica in Е
Љ
Љ je cirilska črka, ki se uporablja samo v srbščini in makedonščini.
Poglej Cirilica in Љ
Ћ
Ћ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.
Poglej Cirilica in Ћ
Л
Л je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Λ.
Poglej Cirilica in Л
Й
Й je cirilska črka, ki se je razvila iz cirilske črke И.
Poglej Cirilica in Й
9. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.
Poglej Cirilica in 9. stoletje