Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Cirilica

Index Cirilica

Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.

Kazalo

  1. 83 odnosi: Abeceda, Črna gora, Balkan, Beloruščina, Belorusija, Bolgarija, Bosanščina, Bosanska cirilica, Bosna in Hercegovina, Dvočrkje, Glagolica, Grška abeceda, Hrvaščina, Hrvaška, Jer, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Kazahstan, Kirgizistan, Lažni prijatelji, Latinica, Makedonščina, Menih, Moldavščina, Pisava, Prečrkovanje cirilice, Pridnestrska republika, Ruščina, Rusija, Rusinščina, Severna Makedonija, Slovani, Slovanski jeziki, Slovenščina, Slovenija, Sovjetska zveza, Srbščina, Srbija, Sveta Ciril in Metod, Sveti Ciril, Sveto pismo, Tadžikistan, Ukrajina, Ukrajinščina, К, Њ, П, О, Ё, Џ, А, ... Razširi indeks (33 več) »

  2. Srednja Azija
  3. Vzhodna Evropa

Abeceda

Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).

Poglej Cirilica in Abeceda

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Poglej Cirilica in Črna gora

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Cirilica in Balkan

Beloruščina

Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.

Poglej Cirilica in Beloruščina

Belorusija

Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.

Poglej Cirilica in Belorusija

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Poglej Cirilica in Bolgarija

Bosanščina

Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.

Poglej Cirilica in Bosanščina

Bosanska cirilica

Bosánska cirílica ali bosánčica je krajevna oblika ciriliske pisave.

Poglej Cirilica in Bosanska cirilica

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Poglej Cirilica in Bosna in Hercegovina

Dvočrkje

Dvóčŕkje ali dígráf je v jezikoslovju skupina dveh črk, ki skupaj označujeta en glas.

Poglej Cirilica in Dvočrkje

Glagolica

Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.

Poglej Cirilica in Glagolica

Grška abeceda

Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.

Poglej Cirilica in Grška abeceda

Hrvaščina

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.

Poglej Cirilica in Hrvaščina

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Cirilica in Hrvaška

Jer

Jer je ime dveh črk cirilice.

Poglej Cirilica in Jer

Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.

Poglej Cirilica in Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Kazahstan

Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.

Poglej Cirilica in Kazahstan

Kirgizistan

Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.

Poglej Cirilica in Kirgizistan

Lažni prijatelji

Semasiološki zemljevid za slovanski koren prosto, iz http://en.wikibooks.org/wiki/False_Friends_of_the_Slavist False Friends of the Slavist Lážni prijátelji se v jezikoslovju imenujejo podobne besede v različnih jezikih, ki imajo različne pomene.

Poglej Cirilica in Lažni prijatelji

Latinica

Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.

Poglej Cirilica in Latinica

Makedonščina

Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).

Poglej Cirilica in Makedonščina

Menih

Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).

Poglej Cirilica in Menih

Moldavščina

Moldavščina (Limba moldovenească) je uradni jezik v Moldaviji.

Poglej Cirilica in Moldavščina

Pisava

logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.

Poglej Cirilica in Pisava

Prečrkovanje cirilice

Prečrkovánje cirílice, mišljeno kot prečrkovanje ali transliteracija v latinico, je zamenjava cirilskih črk z latinskimi.

Poglej Cirilica in Prečrkovanje cirilice

Pridnestrska republika

Pridnestrska moldavska republika (pogovorno znana le kot Pridnestrje ali Transnistrija), je odcepljena republika v okviru mednarodno priznanih meja Moldavije.

Poglej Cirilica in Pridnestrska republika

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.

Poglej Cirilica in Ruščina

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Poglej Cirilica in Rusija

Rusinščina

Rusinščina (rusinsko русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski oblasti, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske.

Poglej Cirilica in Rusinščina

Severna Makedonija

Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.

Poglej Cirilica in Severna Makedonija

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Cirilica in Slovani

Slovanski jeziki

Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.

Poglej Cirilica in Slovanski jeziki

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Poglej Cirilica in Slovenščina

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Cirilica in Slovenija

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Poglej Cirilica in Sovjetska zveza

Srbščina

Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.

Poglej Cirilica in Srbščina

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Cirilica in Srbija

Sveta Ciril in Metod

Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.

Poglej Cirilica in Sveta Ciril in Metod

Sveti Ciril

Sveti Ciril (grško: Κύριλλος, starocerkvenoslovansko: Кирилъ), bizantinski menih, teolog in jezikoslovec, svetnik, * 827, † 14. februar 869.

Poglej Cirilica in Sveti Ciril

Sveto pismo

Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.

Poglej Cirilica in Sveto pismo

Tadžikistan

Tadžikistan, uradno Republika Tadžikistan (Džumhurii Todžikiston), je celinska država v Srednji Aziji.

Poglej Cirilica in Tadžikistan

Ukrajina

Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.

Poglej Cirilica in Ukrajina

Ukrajinščina

Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.

Poglej Cirilica in Ukrajinščina

К

К je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Κ.

Poglej Cirilica in К

Њ

Њ je cirilska črka, ki se uporablja samo v srbščini in makedonščini.

Poglej Cirilica in Њ

П

П je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Π.

Poglej Cirilica in П

О

О je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ο.

Poglej Cirilica in О

Ё

*Ё Ё je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.

Poglej Cirilica in Ё

Џ

Џ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski in makedonski abecedi.

Poglej Cirilica in Џ

А

А je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Α (enako kot latinični A).

Poglej Cirilica in А

Н

Н je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ν tako, da se je poševna črta spremenila v vodoravno (istočasno pa se je črka Η spremenila v И).

Poglej Cirilica in Н

Р

Р je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ρ.

Poglej Cirilica in Р

С

С je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Σ oziroma iz njene variante ς.

Poglej Cirilica in С

Т

Т je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Τ.

Poglej Cirilica in Т

У

У je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Υ.

Poglej Cirilica in У

Ф

Ф je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Φ.

Poglej Cirilica in Ф

Х

Х je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Χ.

Poglej Cirilica in Х

Ц

Ц je cirilska črka nejasnega izvora.

Poglej Cirilica in Ц

Ч

Ч je cirilska črka nejasnega izvora.

Poglej Cirilica in Ч

Ш

Ш je cirilska črka, ki se je razvila iz glagolske črke 23px.

Poglej Cirilica in Ш

Щ

Щ je cirilska črka, ki se je razvila iz ligature črk Ш + Т.

Poglej Cirilica in Щ

Ъ

Ъ je posebna cirilska črka, ki se danes le še redko uporablja.

Poglej Cirilica in Ъ

Ы

Ы je cirilska črka, ki se je razvila kot ligatura črk Ъ in І.

Poglej Cirilica in Ы

Ь

Ь je posebna cirilska črka, ki označuje mehčanje predstoječega soglasnika.

Poglej Cirilica in Ь

Э

*Э 262x262_pik Э (э) je cirilska črka.

Poglej Cirilica in Э

Ю

Ю je cirilska črka, ki se imenuje ju in se po navadi tudi prečrkuje kot JU (v nekaterih jezikih tudi kot YU).

Poglej Cirilica in Ю

Я

Я je cirilska črka, ki se imenuje ja in se po navadi tudi prečrkuje kot JA (v nekaterih jezikih tudi kot YA).

Poglej Cirilica in Я

М

М je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Μ.

Poglej Cirilica in М

Ј

Ј je cirilska črka, ki je po obliki in izgovorjavi enaka latinični črki J. Črko uporabljajo v srbščini in makedonščini od Karadžićeve pravopisne reforme naprej.

Poglej Cirilica in Ј

И

И je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Η tako, da se je vodoravna črtica spremenila v poševno (istočasno pa se je črka Ν spremenila v Н).

Poglej Cirilica in И

Ж

Ж je cirilska črka.

Poglej Cirilica in Ж

З

З je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ζ oziroma ζ.

Poglej Cirilica in З

Б

Б je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.

Poglej Cirilica in Б

В

В je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.

Poglej Cirilica in В

Ђ

Ђ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.

Poglej Cirilica in Ђ

Г

Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ.

Poglej Cirilica in Г

Д

Д je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Δ.

Poglej Cirilica in Д

Е

Е je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.

Poglej Cirilica in Е

Љ

Љ je cirilska črka, ki se uporablja samo v srbščini in makedonščini.

Poglej Cirilica in Љ

Ћ

Ћ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.

Poglej Cirilica in Ћ

Л

Л je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Λ.

Poglej Cirilica in Л

Й

Й je cirilska črka, ki se je razvila iz cirilske črke И.

Poglej Cirilica in Й

9. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.

Poglej Cirilica in 9. stoletje

Glej tudi

Srednja Azija

Vzhodna Evropa

, Н, Р, С, Т, У, Ф, Х, Ц, Ч, Ш, Щ, Ъ, Ы, Ь, Э, Ю, Я, М, Ј, И, Ж, З, Б, В, Ђ, Г, Д, Е, Љ, Ћ, Л, Й, 9. stoletje.