Kazalo
53 odnosi: ASCII, Cirilica, Diakritično znamenje, Dvočrkje, Jer, Latinica, Makedonščina, Peter Iljič Čajkovski, Prečrkovanje, Ruščina, Rusija, Slovenščina, Srbščina, Vuk Stefanović Karadžić, К, Њ, П, О, Ё, Џ, А, Н, Р, С, Т, У, Ф, Х, Ц, Ч, Ш, Щ, Ъ, Ы, Ь, Э, Ю, Я, М, Ј, И, Ж, З, Б, В, Ђ, Г, Д, Е, Љ, ... Razširi indeks (3 več) »
- Ruščina
ASCII
ASCII (kratica za angleško American Standard Code for Information Interchange), ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij je 7-bitni nabor znakov; obsega 27.
Poglej Prečrkovanje cirilice in ASCII
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Cirilica
Diakritično znamenje
Ločeválno ali diakrítično známenje (diakrítični znák) je znamenje, zapisano nad, pod črko ali prek nje z namenom označitve njene spremenjene glasovne vrednosti, naglasa ali tona.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Diakritično znamenje
Dvočrkje
Dvóčŕkje ali dígráf je v jezikoslovju skupina dveh črk, ki skupaj označujeta en glas.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Dvočrkje
Jer
Jer je ime dveh črk cirilice.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Jer
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Latinica
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Prečrkovanje cirilice in Makedonščina
Peter Iljič Čajkovski
Čajkovski v mladosti, 1868 Čajkovski z ženo Antonino Ivanovno Miljukovo, julij 1877 Moskva Peter Iljič Čajkovski, ruski skladatelj, * 7. maj (25. april, ruski koledar) 1840, Votkinsk, okraj Vjatke, (danes Udmurtija), Rusija, † 6. november (25. oktober) 1893, Sankt Peterburg.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Peter Iljič Čajkovski
Prečrkovanje
Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Prečrkovanje
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Ruščina
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Rusija
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Slovenščina
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Srbščina
Vuk Stefanović Karadžić
Vuk Stefanović Karadžić, srbski filolog, etnograf, jezikoslovec, reformator srbskega knjižnega jezika in carinski predstojnik, * 7. november 1787, Tršić, † 7. februar 1864, Dunaj.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Vuk Stefanović Karadžić
К
К je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Κ.
Poglej Prečrkovanje cirilice in К
Њ
Њ je cirilska črka, ki se uporablja samo v srbščini in makedonščini.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Њ
П
П je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Π.
Poglej Prečrkovanje cirilice in П
О
О je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ο.
Poglej Prečrkovanje cirilice in О
Ё
*Ё Ё je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Ё
Џ
Џ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski in makedonski abecedi.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Џ
А
А je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Α (enako kot latinični A).
Poglej Prečrkovanje cirilice in А
Н
Н je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ν tako, da se je poševna črta spremenila v vodoravno (istočasno pa se je črka Η spremenila v И).
Poglej Prečrkovanje cirilice in Н
Р
Р je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ρ.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Р
С
С je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Σ oziroma iz njene variante ς.
Poglej Prečrkovanje cirilice in С
Т
Т je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Τ.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Т
У
У je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Υ.
Poglej Prečrkovanje cirilice in У
Ф
Ф je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Φ.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Ф
Х
Х je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Χ.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Х
Ц
Ц je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Ц
Ч
Ч je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Ч
Ш
Ш je cirilska črka, ki se je razvila iz glagolske črke 23px.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Ш
Щ
Щ je cirilska črka, ki se je razvila iz ligature črk Ш + Т.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Щ
Ъ
Ъ je posebna cirilska črka, ki se danes le še redko uporablja.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Ъ
Ы
Ы je cirilska črka, ki se je razvila kot ligatura črk Ъ in І.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Ы
Ь
Ь je posebna cirilska črka, ki označuje mehčanje predstoječega soglasnika.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Ь
Э
*Э 262x262_pik Э (э) je cirilska črka.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Э
Ю
Ю je cirilska črka, ki se imenuje ju in se po navadi tudi prečrkuje kot JU (v nekaterih jezikih tudi kot YU).
Poglej Prečrkovanje cirilice in Ю
Я
Я je cirilska črka, ki se imenuje ja in se po navadi tudi prečrkuje kot JA (v nekaterih jezikih tudi kot YA).
Poglej Prečrkovanje cirilice in Я
М
М je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Μ.
Poglej Prečrkovanje cirilice in М
Ј
Ј je cirilska črka, ki je po obliki in izgovorjavi enaka latinični črki J. Črko uporabljajo v srbščini in makedonščini od Karadžićeve pravopisne reforme naprej.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Ј
И
И je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Η tako, da se je vodoravna črtica spremenila v poševno (istočasno pa se je črka Ν spremenila v Н).
Poglej Prečrkovanje cirilice in И
Ж
Ж je cirilska črka.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Ж
З
З je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ζ oziroma ζ.
Poglej Prečrkovanje cirilice in З
Б
Б je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Б
В
В je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej Prečrkovanje cirilice in В
Ђ
Ђ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Ђ
Г
Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Г
Д
Д je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Δ.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Д
Е
Е je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Е
Љ
Љ je cirilska črka, ki se uporablja samo v srbščini in makedonščini.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Љ
Ћ
Ћ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Ћ
Л
Л je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Λ.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Л
Й
Й je cirilska črka, ki se je razvila iz cirilske črke И.
Poglej Prečrkovanje cirilice in Й