63 odnosi: A, Afna, Angleščina, ASCII-umetnost, B, Bit, C, D, Dolar, Dvopičje, E, Enačaj, F, G, H, I, J, K, Klicaj, Kratica, L, Leva poševnica, M, Minus, N, Narekovaj, O, Odstotek, Oklepaj, Opuščaj, P, Pika, Plus, Poševnica, Podčrtaj, Podpičje, Q, R, S, T, U, Unicode, UTF-8, V, Vejica, Vprašaj, W, X, Y, Z, ..., Zaklepaj, Znak, 0, 1, 128 (število), 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9. Razširi indeks (13 več) »
A
A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.
Novo!!: ASCII in A · Poglej več »
Afna
Áfna (@) je znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene.
Novo!!: ASCII in Afna · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: ASCII in Angleščina · Poglej več »
ASCII-umetnost
ASCII-umetnost je vrsta izdelave slik in podob, ki izhaja iz 95 računalniških znakov, določenih po standardu ASCII.
Novo!!: ASCII in ASCII-umetnost · Poglej več »
B
B b B je druga črka slovenske abecede in latínice.
Novo!!: ASCII in B · Poglej več »
Bit
Bít je osnovna in hkrati najmanjša enota informacije, ki se uporablja v računalništvu in teoriji informacij.
Novo!!: ASCII in Bit · Poglej več »
C
C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.
Novo!!: ASCII in C · Poglej več »
D
D d D je peta črka slovenske abecede in četrta črka latinice.
Novo!!: ASCII in D · Poglej več »
Dolar
Dolar je lahko.
Novo!!: ASCII in Dolar · Poglej več »
Dvopičje
Dvópíčje je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim označujemo naštevanje, razlaganje ali dobesedno navajanje.
Novo!!: ASCII in Dvopičje · Poglej več »
E
E e E je šesta črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in E · Poglej več »
Enačaj
Enačáj (.
Novo!!: ASCII in Enačaj · Poglej več »
F
F f F je sedma črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in F · Poglej več »
G
G g G je osma črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in G · Poglej več »
H
H h H je deveta črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in H · Poglej več »
I
I i I je deseta črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in I · Poglej več »
J
J j J je enajsta črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in J · Poglej več »
K
K k K je dvanajsta črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in K · Poglej več »
Klicaj
Klicáj (!) je levostično ločilo, ki označuje zapoved, željo, prošnjo itd.
Novo!!: ASCII in Klicaj · Poglej več »
Kratica
Kratíca je ustaljena okrajšava večbesednih imen, običajno iz začetnih črk.
Novo!!: ASCII in Kratica · Poglej več »
L
L l L je trinajsta črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in L · Poglej več »
Leva poševnica
Léva pošévnica (pogovorno tudi pošévnica nazaj) (\) je poseben pisni znak.
Novo!!: ASCII in Leva poševnica · Poglej več »
M
M m M je štirinajsta črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in M · Poglej več »
Minus
Mínus (−) je v matematiki znak za odštevanje.
Novo!!: ASCII in Minus · Poglej več »
N
N n N je petnajsta črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in N · Poglej več »
Narekovaj
Narekováj, tudi navédnica, („ “ ali » «) je v jezikoslovju dvodelno ločilo, s katerim označujemo dobesedni navedek premega govora, zaznamujemo navedke (citate), naslove, imena (vzdevke), oziroma dajemo besedam poseben pomen.
Novo!!: ASCII in Narekovaj · Poglej več »
O
O o O je šestnajsta črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in O · Poglej več »
Odstotek
Odstótek (tudi procènt) (%) je število, ki je enako stotemu delu celote.
Novo!!: ASCII in Odstotek · Poglej več »
Oklepaj
Oklepáj je nekončno dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja in zaklepaja, ki z obeh strani oklepa besedo, številko, stavek...
Novo!!: ASCII in Oklepaj · Poglej več »
Opuščaj
Opuščáj (tudi apostróf) (') ali (’) je nekončno ločilo v obliki vejice, ki se v slovenščini rabi neskladenjsko in označuje izpuščen del besede (Mladen'či, zdaj se pije...) ali številke (27. januar '04).
Novo!!: ASCII in Opuščaj · Poglej več »
P
P p P je sedemnajsta črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in P · Poglej več »
Pika
Píka (.) je v jezikoslovju enodelno ločilo na koncu pripovednega stavka.
Novo!!: ASCII in Pika · Poglej več »
Plus
Plús (+) je v matematiki znak za seštevanje (1+2.
Novo!!: ASCII in Plus · Poglej več »
Poševnica
Pošévnica (/) je ločilo v obliki ravne pokončne črte, zgoraj nagnjene v desno.
Novo!!: ASCII in Poševnica · Poglej več »
Podčrtaj
Podčrtáj (_) je tipografski znak, ki se je izvirno pojavil na pisalnih strojih, in je služil za podčrtovanje besed.
Novo!!: ASCII in Podčrtaj · Poglej več »
Podpičje
Podpičje je v jezikoslovju enodelno levostično ločilo, s katerim označujemo delne enote večjega jezikovnega sporočila, oziroma konec dela povedi.
Novo!!: ASCII in Podpičje · Poglej več »
Q
Q q Q (ku) je sedemnajsta črka latinske abecede.
Novo!!: ASCII in Q · Poglej več »
R
R r R je osemnajsta črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in R · Poglej več »
S
S s S je devetnajsta črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in S · Poglej več »
T
T t T je enaindvajseta črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in T · Poglej več »
U
U u U je dvaindvajseta črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in U · Poglej več »
Unicode
Unicode ali unikod je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri bajte.
Novo!!: ASCII in Unicode · Poglej več »
UTF-8
UTF-8 je eden izmed načinov kodiranja mednarodnega nabora znakov unicode, pri katerem znaki ASCII ostanejo enozložni, ostali znaki pa lahko zasedajo več zlogov.
Novo!!: ASCII in UTF-8 · Poglej več »
V
V v V je triindvajseta črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in V · Poglej več »
Vejica
Véjica je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim v glavnem med seboj ločujemo stavke iste povedi, priredne dele besednih zvez, pristavke, vrivke od ostalega besedila.
Novo!!: ASCII in Vejica · Poglej več »
Vprašaj
Vprašáj (?) je v jezikoslovju enodelno ločilo na koncu vprašalnega stavka: Kje si? Zakaj to delaš?.
Novo!!: ASCII in Vprašaj · Poglej več »
W
W w W (dvojni v) je črka latinske abecede.
Novo!!: ASCII in W · Poglej več »
X
X x X (iks) je črka latinske abecede.
Novo!!: ASCII in X · Poglej več »
Y
Y y Y (ipsilon) je črka latinske abecede.
Novo!!: ASCII in Y · Poglej več »
Z
Z z Z je štiriindvajseta črka slovenske abecede.
Novo!!: ASCII in Z · Poglej več »
Zaklepaj
Zaklepaj) je osamosvojeni desni del dvodelnega, navadno okroglega, oklepaja.Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 50. Je znak, ki zaklepa besedo, številko, stavek ipd. z zadnje, desne strani.. Pišemo ga zlasti za črkami, redkeje za številkami, pri naštevanju posameznih enot. Zlasti se uporablja pri naštevanju, ki sledi dvopičju: Slovenščina pozna naslednje slovnične čase: a) predpreteklik, b) preteklik, c) sedanjik, č) prihodnjik.
Novo!!: ASCII in Zaklepaj · Poglej več »
Znak
Znák je pojem, ki ima več pomenov.
Novo!!: ASCII in Znak · Poglej več »
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Novo!!: ASCII in 0 · Poglej več »
1
1 (I) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto ali nedeljo (odvisno od vira).
Novo!!: ASCII in 1 · Poglej več »
128 (število)
128 (stó ósemindvájset) je naravno število, za katero velja 128.
Novo!!: ASCII in 128 (število) · Poglej več »
2
2 (II) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo ali ponedeljek (odvisno od vira).
Novo!!: ASCII in 2 · Poglej več »
3
3 (III) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek, po proleptičnem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: ASCII in 3 · Poglej več »
4
4 (IV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo, po proleptičnem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na torek.
Novo!!: ASCII in 4 · Poglej več »
5
5 (V) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: ASCII in 5 · Poglej več »
6
6 (VI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: ASCII in 6 · Poglej več »
7
7 (VII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: ASCII in 7 · Poglej več »
8
8 (VIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: ASCII in 8 · Poglej več »
9
9 (IX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: ASCII in 9 · Poglej več »