Kazalo
23 odnosi: Cezar (naslov), Dinastija Han, Era, Gaj Julij Cezar, Gregorijanski koledar, Jezus Kristus, Jezusovo rojstvo, Julijanski koledar, Kitajska, Konfucij, Kralj, Krščanstvo, Naziv, Nedelja, Ponedeljek, Posmrtno ime, Prestopno leto, Rim, Rimske številke, Rimski konzul, Sobota, Svila, 0 (leto).
- Leto 1
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej 1 in Cezar (naslov)
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej 1 in Dinastija Han
Era
Êra, dôba ali vék je pododdelek eona, po navadi dolgo, časovno obdobje s skupnimi lastnostmi.
Poglej 1 in Era
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej 1 in Gaj Julij Cezar
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Poglej 1 in Gregorijanski koledar
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej 1 in Jezus Kristus
Jezusovo rojstvo
Pastirji počastijo Jezusa, Agnolo Bronzino, 1535-40 Jezusovo rojstvo je dogodek, ko je Devica Marija rodila Jezusa.
Poglej 1 in Jezusovo rojstvo
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej 1 in Julijanski koledar
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej 1 in Kitajska
Konfucij
Konfucij ali Kong Fudzi (kitajščina 孔夫子; pinjin: Kǒng Fūzǐ, dobesedni pomen: učitelj/mojster Kong), pravo ime: Kong Čju 孔丘, je bil starokitajski filozof, avtor in politik.
Poglej 1 in Konfucij
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej 1 in Kralj
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej 1 in Krščanstvo
Naziv
Naziv stoji pred imenom in kaže na izobrazbo oz.
Poglej 1 in Naziv
Nedelja
Nedélja je dan v tednu med soboto in ponedeljkom.
Poglej 1 in Nedelja
Ponedeljek
Ponedéljek je dan v tednu med nedeljo in torkom.
Poglej 1 in Ponedeljek
Posmrtno ime
Posmrtno ime je častno ime, ki ga v vzhodnoazijskih kulturah dajejo predvsem spoštovanim pokojnim osebam.
Poglej 1 in Posmrtno ime
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Poglej 1 in Prestopno leto
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej 1 in Rim
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 1 in Rimske številke
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej 1 in Rimski konzul
Sobota
Sobóta je dan v tednu med petkom in nedeljo.
Poglej 1 in Sobota
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Poglej 1 in Svila
0 (leto)
Léto 0 ne obstaja niti v gregorijanskem koledarju niti v julijanskem koledarju.
Poglej 1 in 0 (leto)