21 odnosi: Beda Častitljivi, Dionizij Mali, Gregorijanski koledar, Jezus Kristus, Julijanski koledar, Latinščina, Leto, Nič, Rimske številke, Stoletje, Zgodovinar, 0, 1, 1 pr. n. št., 1900, 20. stoletje, 2000, 2001, 247, 525, 531.
Beda Častitljivi
Beda Častitljivi, znan tudi kot Sveti Beda (lat. Bēda Venerābilis), angleški benediktinec, cerkveni učitelj in zgodovinar, * ok.
Novo!!: 0 (leto) in Beda Častitljivi · Poglej več »
Dionizij Mali
Dionizij Exiguus ali Dionizij Mali, skitski menih, ki je vpeljal sodobni način štetja let in poimenovanje Anno Domini - pozneje posodobljeno v leto pred Kristusom (pr. Kr.); okoli 470, † okoli 544.
Novo!!: 0 (leto) in Dionizij Mali · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: 0 (leto) in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Jezus Kristus
Jézus ali Jézus Krístus, (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš iz hebrejščine in grščine (Maziljeni) tudi Jézus iz Názareta ali Jezus Nazaréčan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * med 7 in 1 pr. n. št., Judeja, † med 30 in 33, Judeja (po krščanski tradiciji * 25. decembra 1, Betlehem, Judeja, † 7. april 33, Jeruzalem, Judeja) Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (po Kr. ali n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Novo!!: 0 (leto) in Jezus Kristus · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: 0 (leto) in Julijanski koledar · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: 0 (leto) in Latinščina · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: 0 (leto) in Leto · Poglej več »
Nič
Nič je ime (glavni števnik) za število 0.
Novo!!: 0 (leto) in Nič · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 0 (leto) in Rimske številke · Poglej več »
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Novo!!: 0 (leto) in Stoletje · Poglej več »
Zgodovinar
Zgodovinar je človek(raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Novo!!: 0 (leto) in Zgodovinar · Poglej več »
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Novo!!: 0 (leto) in 0 · Poglej več »
1
1 (I) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto ali nedeljo (odvisno od vira).
Novo!!: 0 (leto) in 1 · Poglej več »
1 pr. n. št.
1 pr.
Novo!!: 0 (leto) in 1 pr. n. št. · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 0 (leto) in 1900 · Poglej več »
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Novo!!: 0 (leto) in 20. stoletje · Poglej več »
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 0 (leto) in 2000 · Poglej več »
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 0 (leto) in 2001 · Poglej več »
247
247 (CCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 0 (leto) in 247 · Poglej več »
525
525 (DXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 0 (leto) in 525 · Poglej več »
531
531 (DXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 0 (leto) in 531 · Poglej več »
Preusmerja sem:
0 pr. n. št., Leto 0, Leto nič.