Kazalo
22 odnosi: Beda Častitljivi, Dionizij Mali, Gregorijanski koledar, Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum, Jezus Kristus, Julijanski koledar, Latinščina, Leto, Nič, Rimske številke, Stoletje, Zgodovinar, 0, 1, 1 pr. n. št., 1900, 20. stoletje, 2000, 2001, 247, 525, 531.
- 0. leta
- 0. leta pr. n. št.
- Kronologija
- Leta
- Nebesni koordinatni sistem
- Neobstoječe stvari
- Nič
Beda Častitljivi
Beda Častitljivi, znan tudi kot Sveti Beda (lat. Bēda Venerābilis), angleški benediktinec, cerkveni učitelj in zgodovinar, * okoli 673, † 25. maj 735, Jarrow, Northumbria.
Poglej 0 (leto) in Beda Častitljivi
Dionizij Mali
Dionizij Exiguus ali Dionizij Mali, skitski menih, ki je vpeljal sodobni način štetja let in poimenovanje Anno Domini (»leta Gospodovega«) - pozneje posodobljeno v leto našega štetja (n. št.); okoli 470, † okoli 544.
Poglej 0 (leto) in Dionizij Mali
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Poglej 0 (leto) in Gregorijanski koledar
Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum
Folio 3v iz Sanktpetersburškega Bede Historia ecclesiastica gentis Anglorum (slovensko Cerkvena zgodovina angleškega ljudstva) je latinsko besedilo, ki ga je v prvi polovici 8.
Poglej 0 (leto) in Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej 0 (leto) in Jezus Kristus
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej 0 (leto) in Julijanski koledar
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej 0 (leto) in Latinščina
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej 0 (leto) in Leto
Nič
Nič je ime (glavni števnik) za število 0.
Poglej 0 (leto) in Nič
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 0 (leto) in Rimske številke
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej 0 (leto) in Stoletje
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej 0 (leto) in Zgodovinar
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej 0 (leto) in 0
1
1 (I) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto ali nedeljo (odvisno od vira).
Poglej 0 (leto) in 1
1 pr. n. št.
1 pr.
Poglej 0 (leto) in 1 pr. n. št.
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 0 (leto) in 1900
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej 0 (leto) in 20. stoletje
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 0 (leto) in 2000
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 0 (leto) in 2001
247
247 (CCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej 0 (leto) in 247
525
525 (DXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 0 (leto) in 525
531
531 (DXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 0 (leto) in 531
Glej tudi
0. leta
0. leta pr. n. št.
Kronologija
Leta
Nebesni koordinatni sistem
Neobstoječe stvari
Nič
Prav tako znan kot 0 pr. n. št., Leto 0, Leto nič.