Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Leto

Index Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

51 odnosi: Anno Mundi, Anomalistično leto, Apsidna točka, Ar (enota), Astronomska enota, Človek-ura, Bilijon, Dinozavri, Drakonsko leto, Efemeridni čas, Epoha (astronomija), Gaussova gravitacijska konstanta, Gaussovo leto, Gravitacijska konstanta, Holocen, Imena velikih števil, ISO 8601, Julijanski dan, Kozmologija, Kroženje, Latinščina, Longituda, Luna, Masa, Mednarodna astronomska zveza, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Merska enota, Milijarda, Milijon, Nebesna mehanika, Obhodni čas, Odsončje, Planet, Pleistocen, Prestopno leto, Sekunda, Sidersko leto, Sončeva masa, Sonce, Svetlobno leto, Tir, Tiranozaver, Tisočletje, Trilijon, Tropsko leto, Vozel (astronomija), Zemeljski čas, Zemlja, 1000 (število), 365, ..., 366. Razširi indeks (1 več) »

Anno Mundi

Anno Mundi (latinsko: v letu sveta; okrajšano z AM) je letnica, s katero židovski kronologi po rabinskih izračunih označujejo leto, oddaljeno od leta »stvaritve sveta«.

Novo!!: Leto in Anno Mundi · Poglej več »

Anomalistično leto

Anomalistično leto je čas, ki ga Zemlja na poti okrog Sonca potrebuje da dvakrat zaporedoma preide isto apsidno točko (prisončje ali odsončje).

Novo!!: Leto in Anomalistično leto · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Novo!!: Leto in Apsidna točka · Poglej več »

Ar (enota)

Ár (znak a) je enota mere za površino v sistemu SI: 1 ar.

Novo!!: Leto in Ar (enota) · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a.e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Leto in Astronomska enota · Poglej več »

Človek-ura

Človek-ura je enota za merjenje količine načrtovanega in opravljenega dela na enoto časa in pomeni količino dela, ki ga »povprečen« delavec opravi v eni uri neprekinjenega dela.

Novo!!: Leto in Človek-ura · Poglej več »

Bilijon

Bilijón je število, ki označuje milijon milijonov.

Novo!!: Leto in Bilijon · Poglej več »

Dinozavri

Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.

Novo!!: Leto in Dinozavri · Poglej več »

Drakonsko leto

Drakonsko leto ali ekliptično leto (tudi leto mrka) je čas, ki ga za opazovalca na Zemlji potrebuje Sonce za prehod med dvema zaporednima istima vozloma Lune.

Novo!!: Leto in Drakonsko leto · Poglej več »

Efemeridni čas

Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.

Novo!!: Leto in Efemeridni čas · Poglej več »

Epoha (astronomija)

Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.

Novo!!: Leto in Epoha (astronomija) · Poglej več »

Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

Novo!!: Leto in Gaussova gravitacijska konstanta · Poglej več »

Gaussovo leto

Gaussovo léto je časovno obdobje, ki traja 365,2568983 dni.

Novo!!: Leto in Gaussovo leto · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Novo!!: Leto in Gravitacijska konstanta · Poglej več »

Holocen

Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.

Novo!!: Leto in Holocen · Poglej več »

Imena velikih števil

Imena števil v slovenščini sledijo Peletierovemu sistemu, ki je postal standarden v vsej Evropi (ne pa tudi v ZDA, kjer bilijon pomeni 1000 milijonov oziroma 109).

Novo!!: Leto in Imena velikih števil · Poglej več »

ISO 8601

ISO 8601 je mednarodni standard za zapis datuma in časa.

Novo!!: Leto in ISO 8601 · Poglej več »

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Novo!!: Leto in Julijanski dan · Poglej več »

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Novo!!: Leto in Kozmologija · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Novo!!: Leto in Kroženje · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Leto in Latinščina · Poglej več »

Longituda

Ekliptični koordinatni sistem (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Longituda ali ekliptična dolžina (oznaka λ) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu.

Novo!!: Leto in Longituda · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Leto in Luna · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) Mása (māza - ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Leto in Masa · Poglej več »

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Novo!!: Leto in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.

Novo!!: Leto in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo · Poglej več »

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Novo!!: Leto in Merska enota · Poglej več »

Milijarda

Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.

Novo!!: Leto in Milijarda · Poglej več »

Milijon

Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.

Novo!!: Leto in Milijon · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Novo!!: Leto in Nebesna mehanika · Poglej več »

Obhodni čas

Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krog s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.

Novo!!: Leto in Obhodni čas · Poglej več »

Odsončje

Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca in se mu začne spet približevati.

Novo!!: Leto in Odsončje · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Leto in Planet · Poglej več »

Pleistocen

Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.

Novo!!: Leto in Pleistocen · Poglej več »

Prestopno leto

Prestopno leto imenujemo leto s 366 dnevi, ki premore tudi 29. februar.

Novo!!: Leto in Prestopno leto · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Leto in Sekunda · Poglej več »

Sidersko leto

Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.

Novo!!: Leto in Sidersko leto · Poglej več »

Sončeva masa

Pištola je tudi ena najmasivnejših (150 ''m''☉). Druge so: Ro Kasiopeje (40 ''m''☉), Betelgeza (20 ''m''☉) in VY Velikega psa (30-40 ''m''☉). (Sonce (1 ''m''☉), ki na sliki ni vidno, je vključeno za primerjavo velikosti. V letu 2010 odkrita zvezda R136a1 ima celo 256 ''m''☉) Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Novo!!: Leto in Sončeva masa · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Leto in Sonce · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Novo!!: Leto in Svetlobno leto · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Leto in Tir · Poglej več »

Tiranozaver

Rekonstrukcija Tiranozavra rexa s peresi, kot so pokazale novejše raziskave. Otroka ob maketi tiranozavra v Arboretumu (2010) Tiranozaver (znanstveno ime Tyrannosaurus, iz grščine tyrannos pomeni 'kralj' in sauros pomeni 'kuščar') je rod zelo velikih mesojedih dinozavrov iz skupine teropod (Theropoda) iz obdobja krede.

Novo!!: Leto in Tiranozaver · Poglej več »

Tisočletje

Tisočletje je časovno obdobje, ki traja tisoč let.

Novo!!: Leto in Tisočletje · Poglej več »

Trilijon

Trilijon je število 1018 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.

Novo!!: Leto in Trilijon · Poglej več »

Tropsko leto

Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).

Novo!!: Leto in Tropsko leto · Poglej več »

Vozel (astronomija)

Dvižni in spustni vozel za ekliptiko oziroma za ekvator. Vôzel se v astronomiji in astrodinamiki imenuje vsako izmed dveh presečišč tira nebesnega telesa z izbrano referenčno ravnino (običajno je to ekliptika).

Novo!!: Leto in Vozel (astronomija) · Poglej več »

Zemeljski čas

Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.

Novo!!: Leto in Zemeljski čas · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Leto in Zemlja · Poglej več »

1000 (število)

1000 (tisoč) je naravno število, za katero velja 1000.

Novo!!: Leto in 1000 (število) · Poglej več »

365

365 (CCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Leto in 365 · Poglej več »

366

366 (CCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Leto in 366 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Annum, Besselovo leto, Gigaleto, Kvartal, Četrtletje.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »