Hitreje kot brskalnik!
54 odnosi: Anno Mundi, Anomalistično leto, Apsidna točka, Ar (enota), Astronomska enota, Človek-ura, Bilijon, Dinozavri, Drakonsko leto, Efemeridni čas, Epoha (astronomija), Gaussova gravitacijska konstanta, Gaussovo leto, Geologija, Gravitacijska konstanta, Holocen, Imena velikih števil, ISO 8601, Julijanski dan, Kozmologija, Kroženje, Latinščina, Longituda, Luna, Masa, Mednarodna astronomska zveza, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Megaanum, Merska enota, Milijarda, Milijon, Nebesna mehanika, Obhodni čas, Odsončje, Paleontologija, Planet, Pleistocen, Prestopno leto, Sekunda, Sidersko leto, Sončeva masa, Sonce, Svetlobno leto, Tir, Tiranozaver, Tisočletje, Trilijon, Tropsko leto, Vozel (astronomija), Zemeljski čas, ..., Zemlja, 1000 (število), 365, 366. Razširi indeks (4 več) »
Anno Mundi
Anno Mundi (latinsko: v letu sveta; okrajšano z AM) je letnica, s katero židovski kronologi po rabinskih izračunih označujejo leto, oddaljeno od leta »stvaritve sveta«.
Novo!!: Leto in Anno Mundi · Poglej več »
Anomalistično leto
Anomalistično leto je čas, ki ga Zemlja na poti okrog Sonca potrebuje da dvakrat zaporedoma preide isto apsidno točko (prisončje ali odsončje).
Novo!!: Leto in Anomalistično leto · Poglej več »
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Novo!!: Leto in Apsidna točka · Poglej več »
Ar (enota)
Ár (znak a) je enota mere za površino v sistemu SI: 1 ar.
Novo!!: Leto in Ar (enota) · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: Leto in Astronomska enota · Poglej več »
Človek-ura
Človek-ura je enota za merjenje količine načrtovanega in opravljenega dela na enoto časa in pomeni količino dela, ki ga »povprečen« delavec opravi v eni uri neprekinjenega dela.
Novo!!: Leto in Človek-ura · Poglej več »
Bilijon
Bilijón je število, ki označuje milijon milijonov.
Novo!!: Leto in Bilijon · Poglej več »
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Novo!!: Leto in Dinozavri · Poglej več »
Drakonsko leto
Drakonsko leto ali ekliptično leto (tudi leto mrka) je čas, ki ga za opazovalca na Zemlji potrebuje Sonce za prehod med dvema zaporednima istima vozloma Lune.
Novo!!: Leto in Drakonsko leto · Poglej več »
Efemeridni čas
Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.
Novo!!: Leto in Efemeridni čas · Poglej več »
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Novo!!: Leto in Epoha (astronomija) · Poglej več »
Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.
Novo!!: Leto in Gaussova gravitacijska konstanta · Poglej več »
Gaussovo leto
Gaussovo léto je časovno obdobje, ki traja 365,2568983 dni.
Novo!!: Leto in Gaussovo leto · Poglej več »
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Novo!!: Leto in Geologija · Poglej več »
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Novo!!: Leto in Gravitacijska konstanta · Poglej več »
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Novo!!: Leto in Holocen · Poglej več »
Imena velikih števil
Imena števil v slovenščini sledijo Peletierovemu sistemu, ki je postal standarden v vsej Evropi (ne pa tudi v ZDA, kjer bilijon pomeni 1000 milijonov oziroma 109).
Novo!!: Leto in Imena velikih števil · Poglej več »
ISO 8601
ISO 8601 je mednarodni standard za zapis datuma in časa.
Novo!!: Leto in ISO 8601 · Poglej več »
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Novo!!: Leto in Julijanski dan · Poglej več »
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Novo!!: Leto in Kozmologija · Poglej več »
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Novo!!: Leto in Kroženje · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Leto in Latinščina · Poglej več »
Longituda
Ekliptični koordinatni sistem (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Longituda ali ekliptična dolžina (oznaka λ) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu.
Novo!!: Leto in Longituda · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Leto in Luna · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Leto in Masa · Poglej več »
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Novo!!: Leto in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Novo!!: Leto in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo · Poglej več »
Megaanum
Megaanum ali mega-anum (mega-annum) je v angleščini časovna enota, ki označuje milijon let (1.000.000 (1×10⁶) let ali 31.556926 terasekund).
Novo!!: Leto in Megaanum · Poglej več »
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Novo!!: Leto in Merska enota · Poglej več »
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Novo!!: Leto in Milijarda · Poglej več »
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Novo!!: Leto in Milijon · Poglej več »
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Novo!!: Leto in Nebesna mehanika · Poglej več »
Obhodni čas
Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.
Novo!!: Leto in Obhodni čas · Poglej več »
Odsončje
Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.
Novo!!: Leto in Odsončje · Poglej več »
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Novo!!: Leto in Paleontologija · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Leto in Planet · Poglej več »
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Novo!!: Leto in Pleistocen · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: Leto in Prestopno leto · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: Leto in Sekunda · Poglej več »
Sidersko leto
Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.
Novo!!: Leto in Sidersko leto · Poglej več »
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Novo!!: Leto in Sončeva masa · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Leto in Sonce · Poglej več »
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Novo!!: Leto in Svetlobno leto · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: Leto in Tir · Poglej več »
Tiranozaver
Tiranozaver (znanstveno ime Tyrannosaurus, iz grščine tyrannos pomeni 'kralj' in sauros pomeni 'kuščar') je rod zelo velikih mesojedih dinozavrov iz skupine teropod (Theropoda) iz obdobja krede.
Novo!!: Leto in Tiranozaver · Poglej več »
Tisočletje
Tisočletje je časovno obdobje, ki traja tisoč let.
Novo!!: Leto in Tisočletje · Poglej več »
Trilijon
Trilijon je število 1018 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.
Novo!!: Leto in Trilijon · Poglej več »
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Novo!!: Leto in Tropsko leto · Poglej več »
Vozel (astronomija)
Dvižni in spustni vozel za ekliptiko oziroma za ekvator. Vôzel se v astronomiji in astrodinamiki imenuje vsako izmed dveh presečišč tira nebesnega telesa z izbrano referenčno ravnino (običajno je to ekliptika).
Novo!!: Leto in Vozel (astronomija) · Poglej več »
Zemeljski čas
Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.
Novo!!: Leto in Zemeljski čas · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Leto in Zemlja · Poglej več »
1000 (število)
1000 (tisoč) je naravno število, za katero velja 1000.
Novo!!: Leto in 1000 (število) · Poglej več »
365
365 (CCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Leto in 365 · Poglej več »
366
366 (CCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Leto in 366 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Annum, Besselovo leto, Gigaleto, Kvartal, Mega-anum, Megaannum, Milijarda let, Četrtletje.
