Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Luna

Index Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

212 odnosi: Akrecijski disk, Albedo, Alhacen, Altituda, Aluminij, Anaksagora, Apollo 11, Apollo 15, Apollo 17, Apollo 8, Argon, Aryabhata I., Asteroid, Astronomska enota, Astronomski simbol, Astronomsko telo, Atmosfera (enota), Atmosfera nebesnega telesa, Atom, Atomska ura, Ščip (Luna), Šen Kuo, Število delcev na milijardo, Število delcev na milijon, Bazalt, Bibavica, Cankarjeva založba, Centrifugalna sila, Cirostratus, Dan, Deklinacija, Dinastija Han, Dopplerjev pojav, Dušik, Ekliptika, Ekvator, Električni dipol, Elongacija, Energija, Evropska vesoljska agencija, Ganimed (luna), Geofizika, Gostota, Gostota magnetnega polja, Gravitacijska konstanta, Gravitacijsko polje, Grščina, Haron (luna), Helij, Icarus, ..., Indoevropski prajezik, Ion, Ionizacija, Izotop, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jo (luna), Kalcij, Kalij, Kalisto (luna), Kapljevina, Kelvin, Kemijski element, Kilometer, Kisik, Koledar, Komet, Kopno, Korona, Krater (razločitev), Kristal, Kroženje, Laser, Lava, Led, Letni časi, Libracija, LIDAR, Lom svetlobe, Luna 2, Lunin mrk, Lunine mene, Magma, Magnetno polje, Magnezij, Mars, Masa, Masno središče, Mednarodna astronomska zveza, Meritev, Merkur, Mesec, Meteorit, Meter, Mikrosekunda, Mineral, Mitologija, Mlaj (Luna), Molekula, Morska gladina, Mrk, Nagib vrtilne osi, Naklon tira, Naravni satelit, NASA, Natrij, Nature, Navor, Nebesno telo, Neil Armstrong, Nektar, Nikelj, Oblak, Obzorje, Ocean, Odboj, Ogljik, Okultacija, Olivin, Orbitalna perioda, Osončje, Otto Eduard Neugebauer, Ozračje, Paskal, Plagioklaz, Planetarna diferenciacija, Plimska sila, Plin, Pluton, Poletje, Potres, Praslovanščina, Precesija, Premog, Prestopna sekunda, Pristanek na Luni, Pritlikavi planet, Program Apollo, Radioaktivnost, Radon, Razdalja, Rdeča orjakinja, Regolit, Saroški cikel, Science, Sekunda, Sevalni tlak, Silicij, Silicijev dioksid, Simbolika polmeseca, Skorja (geologija), Slovenščina, Slovenski etimološki slovar, Smodnik, Sneg, Sočasno vrtenje, Sončev mrk, Sončev obrat, Sončev veter, Sonce, Sovjetska zveza, Splošna plinska enačba, Springer Science+Business Media, Stari Egipt, Steklo, Stereoskopija, Stoletje, Stratigrafija, Sublimacija, Svetloba, Težni pospešek, Težnost, Temperatura, Tesla (enota), Tir, Titan (luna), Tlak, Tona, Toplota, Topografija, Trk, Udarni krater, Umetnost, Unicode, Univerza Columbia, Univerzalni koordinirani čas, Usedanje, Vakuum, Vesoljski prostor, Vesoljsko plovilo, Voda, Vodik, Vodni hlapi, Volfram, Vozel (astronomija), Vrtilna hitrost, Vrtilna količina, Vztrajnost, Wikislovar, Združene države Amerike, Zemeljski planet, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljin plašč, Zemljin polmer, Zemljina masa, Zrcalo, Zveznica, 19. december, 1959, 1972, 4 Vesta, 5. stoletje pr. n. št.. Razširi indeks (162 več) »

Akrecijski disk

zvezdo iz glavnega niza Akrécijski dísk je disk vročih plinov, ki obkroža manjšo članico tesnega dvozvezdja.

Novo!!: Luna in Akrecijski disk · Poglej več »

Albedo

sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Novo!!: Luna in Albedo · Poglej več »

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Novo!!: Luna in Alhacen · Poglej več »

Altituda

Definicija horizontnih koordinat (rdeče – azimut, zeleno – altituda) Altituda ali višina (tudi elevacija) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v horizontnem koordinatnem sistemu.

Novo!!: Luna in Altituda · Poglej več »

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Novo!!: Luna in Aluminij · Poglej več »

Anaksagora

Anakságora (Anaksagóras), starogrški filozof narave, * 500 pr. n. št. (496), Klazomena, severno od Mileta, Anatolija, (sedaj Turčija), † 428 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, (danes Lapsek v Turčiji).

Novo!!: Luna in Anaksagora · Poglej več »

Apollo 11

Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo.

Novo!!: Luna in Apollo 11 · Poglej več »

Apollo 15

Izstrelitev Apolla 15 Apollo 15 je bila deveta vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo in četrta, ki je pristala na Luni.

Novo!!: Luna in Apollo 15 · Poglej več »

Apollo 17

Apollo 17 na izstrelitveni ploščadi Apollo 17 je bila šesta in do sedaj zadnja vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni.

Novo!!: Luna in Apollo 17 · Poglej več »

Apollo 8

Izstrelitev Apolla 8 Apollo 8, ki so ga izstrelili 21. decembra 1968, je bila druga vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo.

Novo!!: Luna in Apollo 8 · Poglej več »

Argon

Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.

Novo!!: Luna in Argon · Poglej več »

Aryabhata I.

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.

Novo!!: Luna in Aryabhata I. · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Luna in Asteroid · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Luna in Astronomska enota · Poglej več »

Astronomski simbol

Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.

Novo!!: Luna in Astronomski simbol · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Luna in Astronomsko telo · Poglej več »

Atmosfera (enota)

Atmosfêra je starejša (prepovedana) enota za tlak, ki ni v sistemu SI, njena približna vrednost je 1 bar.

Novo!!: Luna in Atmosfera (enota) · Poglej več »

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Novo!!: Luna in Atmosfera nebesnega telesa · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Luna in Atom · Poglej več »

Atomska ura

Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.

Novo!!: Luna in Atomska ura · Poglej več »

Ščip (Luna)

accessdate.

Novo!!: Luna in Ščip (Luna) · Poglej več »

Šen Kuo

Šen Kuo (kitajsko: 沈括; pinjin: Shen Kuo) znan tudi kot Šen Gua, vljudnostno ime Cundžong (存中) ali pod psevdonimom Mengči (dandanes pogosto tudi Mengši) Veng (夢溪翁)Yao (2003), 544.

Novo!!: Luna in Šen Kuo · Poglej več »

Število delcev na milijardo

Število delov na milijardo (kratica ppb iz angleškega izraza parts per billion) je enota za zelo nizke koncentracije.

Novo!!: Luna in Število delcev na milijardo · Poglej več »

Število delcev na milijon

Število delov na milijon (kratica ppm iz angleškega izraza parts per million) je enota za merjenje koncentracije.

Novo!!: Luna in Število delcev na milijon · Poglej več »

Bazalt

Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.

Novo!!: Luna in Bazalt · Poglej več »

Bibavica

Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Novo!!: Luna in Bibavica · Poglej več »

Cankarjeva založba

Logotip Cankarjeve založbe Cankarjeva založba (kratica CZ) je založniško podjetje v Ljubljani.

Novo!!: Luna in Cankarjeva založba · Poglej več »

Centrifugalna sila

Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.

Novo!!: Luna in Centrifugalna sila · Poglej več »

Cirostratus

Cirostratus Cirostratusi (cs) so visoki oblaki in so sestavljeni iz ledenih kristalov.

Novo!!: Luna in Cirostratus · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: Luna in Dan · Poglej več »

Deklinacija

Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.

Novo!!: Luna in Deklinacija · Poglej več »

Dinastija Han

Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.

Novo!!: Luna in Dinastija Han · Poglej več »

Dopplerjev pojav

Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.

Novo!!: Luna in Dopplerjev pojav · Poglej več »

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Novo!!: Luna in Dušik · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: Luna in Ekliptika · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Novo!!: Luna in Ekvator · Poglej več »

Električni dipol

Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.

Novo!!: Luna in Električni dipol · Poglej več »

Elongacija

Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.

Novo!!: Luna in Elongacija · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Luna in Energija · Poglej več »

Evropska vesoljska agencija

Evropska vesoljska agencija (EVA) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program.

Novo!!: Luna in Evropska vesoljska agencija · Poglej več »

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Novo!!: Luna in Ganimed (luna) · Poglej več »

Geofizika

Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.

Novo!!: Luna in Geofizika · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Luna in Gostota · Poglej več »

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Novo!!: Luna in Gostota magnetnega polja · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Novo!!: Luna in Gravitacijska konstanta · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Novo!!: Luna in Gravitacijsko polje · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Luna in Grščina · Poglej več »

Haron (luna)

Háron (Háron - kruti sijaj) je Plutonov največji doslej odkriti naravni satelit.

Novo!!: Luna in Haron (luna) · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Novo!!: Luna in Helij · Poglej več »

Icarus

Icarus (slovensko Ikar) je lahko.

Novo!!: Luna in Icarus · Poglej več »

Indoevropski prajezik

Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.

Novo!!: Luna in Indoevropski prajezik · Poglej več »

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Novo!!: Luna in Ion · Poglej več »

Ionizacija

Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.

Novo!!: Luna in Ionizacija · Poglej več »

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Novo!!: Luna in Izotop · Poglej več »

Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.

Novo!!: Luna in Jezik (sredstvo sporazumevanja) · Poglej več »

Jo (luna)

Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.

Novo!!: Luna in Jo (luna) · Poglej več »

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Novo!!: Luna in Kalcij · Poglej več »

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Novo!!: Luna in Kalij · Poglej več »

Kalisto (luna)

Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.

Novo!!: Luna in Kalisto (luna) · Poglej več »

Kapljevina

krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.

Novo!!: Luna in Kapljevina · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: Luna in Kelvin · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Luna in Kemijski element · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Novo!!: Luna in Kilometer · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Luna in Kisik · Poglej več »

Koledar

Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.

Novo!!: Luna in Koledar · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Luna in Komet · Poglej več »

Kopno

Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).

Novo!!: Luna in Kopno · Poglej več »

Korona

Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.

Novo!!: Luna in Korona · Poglej več »

Krater (razločitev)

Kráter je lahko.

Novo!!: Luna in Krater (razločitev) · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Novo!!: Luna in Kristal · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Novo!!: Luna in Kroženje · Poglej več »

Laser

Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.

Novo!!: Luna in Laser · Poglej več »

Lava

Tok lave ZDA) Lava je vrsta raztaljene kamnine, ki jo med erupcijo izbruha ognjenik.

Novo!!: Luna in Lava · Poglej več »

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Novo!!: Luna in Led · Poglej več »

Letni časi

Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.

Novo!!: Luna in Letni časi · Poglej več »

Libracija

gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.

Novo!!: Luna in Libracija · Poglej več »

LIDAR

Lidarski posnetek vasi Starod, Občina Ilirska Bistrica LIDAR (v dobesednem prevodu Svetlobno zaznavanje in merjenje) je geodetska metoda za merjenje razdalje do tarče s pomočjo laserskih žarkov.

Novo!!: Luna in LIDAR · Poglej več »

Lom svetlobe

lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.

Novo!!: Luna in Lom svetlobe · Poglej več »

Luna 2

Prerez zgornje stopnje rakete ''Luna 2'' Luna 2 je bila drugo vesoljsko plovilo, nastalo v okviru sovjetskega vesoljskega programa »Luna«, ki so ga izstrelili proti Luni, in hkrati prvo plovilo, ki je v zgodovini človeštva doseglo ta cilj.

Novo!!: Luna in Luna 2 · Poglej več »

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.

Novo!!: Luna in Lunin mrk · Poglej več »

Lunine mene

goro San Gorgonio (Kalifornija) na jutro v sredini poletja. Lunina mena je oblika neposredno osvetljenega dela Lune, videno iz Zemlje.

Novo!!: Luna in Lunine mene · Poglej več »

Magma

Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.

Novo!!: Luna in Magma · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Novo!!: Luna in Magnetno polje · Poglej več »

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Novo!!: Luna in Magnezij · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: Luna in Mars · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Luna in Masa · Poglej več »

Masno središče

Másno sredíšče je točka telesa, določena kot uteženo povprečje vseh točk telesa, pri čemer je utež sorazmerna masi točke.

Novo!!: Luna in Masno središče · Poglej več »

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Novo!!: Luna in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: Luna in Meritev · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Novo!!: Luna in Merkur · Poglej več »

Mesec

Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.

Novo!!: Luna in Mesec · Poglej več »

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Novo!!: Luna in Meteorit · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Novo!!: Luna in Meter · Poglej več »

Mikrosekunda

Míkrosekunda (okrajšava μs) je enota za merjenje časa, milijonkrat manjša od sekunde.

Novo!!: Luna in Mikrosekunda · Poglej več »

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Novo!!: Luna in Mineral · Poglej več »

Mitologija

Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.

Novo!!: Luna in Mitologija · Poglej več »

Mlaj (Luna)

Slika Lune posneta ob približno mlaju. Tedaj je obsevana samo od zvezd in Zemlje. V astronomiji je mlaj ali nova luna prva lunina faza, ko imata Luna in Sonce enako ekliptično dolžino.

Novo!!: Luna in Mlaj (Luna) · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Novo!!: Luna in Molekula · Poglej več »

Morska gladina

Mrtvim morjem. Srednja gladina morja ali povprečna nadmorska višina (MSL) (pogosto skrajšano na morska gladina ali gladina morja) je povprečna gladina ene ali več vodnih teles Zemlje, s katere se lahko merijo podatki, kot je višina.

Novo!!: Luna in Morska gladina · Poglej več »

Mrk

Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.

Novo!!: Luna in Mrk · Poglej več »

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Novo!!: Luna in Nagib vrtilne osi · Poglej več »

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Novo!!: Luna in Naklon tira · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Novo!!: Luna in Naravni satelit · Poglej več »

NASA

National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Novo!!: Luna in NASA · Poglej več »

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Novo!!: Luna in Natrij · Poglej več »

Nature

Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.

Novo!!: Luna in Nature · Poglej več »

Navor

Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.

Novo!!: Luna in Navor · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Novo!!: Luna in Nebesno telo · Poglej več »

Neil Armstrong

Neil Armstrong (polno ime Neil Alden Armstrong), ameriški častnik, vojaški pilot, preizkusni pilot, astronavt, prvi človek, ki je hodil po površini Lune, * 5. avgust 1930, Wapakoneta, Ohio, ZDA, † 25. avgust 2012, Cincinnati.

Novo!!: Luna in Neil Armstrong · Poglej več »

Nektar

Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.

Novo!!: Luna in Nektar · Poglej več »

Nikelj

Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.

Novo!!: Luna in Nikelj · Poglej več »

Oblak

Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.

Novo!!: Luna in Oblak · Poglej več »

Obzorje

morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.

Novo!!: Luna in Obzorje · Poglej več »

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Novo!!: Luna in Ocean · Poglej več »

Odboj

Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.

Novo!!: Luna in Odboj · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Novo!!: Luna in Ogljik · Poglej več »

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.

Novo!!: Luna in Okultacija · Poglej več »

Olivin

Mineral olivin je magnezijev - železov silikat s formulo (Mg,Fe)2SiO4 v kateri vsebnost magnezija in železa niha med dvema skrajnima članoma vrste: forsterit (bogat na Mg) in fajalit (bogat na Fe).

Novo!!: Luna in Olivin · Poglej več »

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Novo!!: Luna in Orbitalna perioda · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Luna in Osončje · Poglej več »

Otto Eduard Neugebauer

Otto Eduard Neugebauer, avstrijsko-ameriški matematik, astronom, zgodovinar astronomije in matematike, * 26. maj 1899, Innsbruck, Avstrija, † 19. februar 1990, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Luna in Otto Eduard Neugebauer · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Luna in Ozračje · Poglej več »

Paskal

Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.

Novo!!: Luna in Paskal · Poglej več »

Plagioklaz

Mikrofotografija kristala plagioklaza v prečno polarizirani svetlobi: kristal ima izrazite pasove, ki so posledica polisintetskega dvojčičenja Plagioklaz je naziv serije triklinskih glinencev s končnima členoma albitom (NaAlSi3O8) in anortitom (CaAl2Si2O8).

Novo!!: Luna in Plagioklaz · Poglej več »

Planetarna diferenciacija

Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.

Novo!!: Luna in Planetarna diferenciacija · Poglej več »

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Novo!!: Luna in Plimska sila · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Luna in Plin · Poglej več »

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Novo!!: Luna in Pluton · Poglej več »

Poletje

Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.

Novo!!: Luna in Poletje · Poglej več »

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Novo!!: Luna in Potres · Poglej več »

Praslovanščina

Práslovánščina oziroma práslovánski jêzik je neizpričan rekonstruirani prajezik, skupni prednik vseh slovanskih jezikov.

Novo!!: Luna in Praslovanščina · Poglej več »

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Novo!!: Luna in Precesija · Poglej več »

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Novo!!: Luna in Premog · Poglej več »

Prestopna sekunda

Prestopna sekunda je sekunda, ki jo dodajamo univerzalnemu koordiniranemu času (UTC), da bi se ta ujemal s časom, ki je osnovan na vrtenju Zemlje okoli vrtilne osi.

Novo!!: Luna in Prestopna sekunda · Poglej več »

Pristanek na Luni

Pristanek na Luni je prihod vesoljskega plovila na površje Lune, Zemljinega edinega naravnega satelita.

Novo!!: Luna in Pristanek na Luni · Poglej več »

Pritlikavi planet

Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.

Novo!!: Luna in Pritlikavi planet · Poglej več »

Program Apollo

Znak Programa Apollo Apollo CSM v Lunini tirnici. Zeleni trikotniki kažejo dprave Apolla na Luni Program Apollo (– Program Apolon, znan tudi kot Projekt Apollo (Apollo Project)) je bil niz ameriških vesoljskih poletov in odprav z vesoljsko ladjo Apollo med letoma 1961 in 1972, katerih cilj je bil pristanek na Luni, kar je leta 1969 Apollu 11 tudi uspelo.

Novo!!: Luna in Program Apollo · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Novo!!: Luna in Radioaktivnost · Poglej več »

Radon

Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.

Novo!!: Luna in Radon · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Novo!!: Luna in Razdalja · Poglej več »

Rdeča orjakinja

Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.

Novo!!: Luna in Rdeča orjakinja · Poglej več »

Regolit

granulitne kamnine Regolit (regos (ῥῆγος), »odeja« in litos (λίθος), »skala«) je rahla, heterogena plast materiala, ki se nalaga na izpostavljeni površini kamnine.

Novo!!: Luna in Regolit · Poglej več »

Saroški cikel

Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.

Novo!!: Luna in Saroški cikel · Poglej več »

Science

Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).

Novo!!: Luna in Science · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Luna in Sekunda · Poglej več »

Sevalni tlak

Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.

Novo!!: Luna in Sevalni tlak · Poglej več »

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Novo!!: Luna in Silicij · Poglej več »

Silicijev dioksid

Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.

Novo!!: Luna in Silicijev dioksid · Poglej več »

Simbolika polmeseca

Devica Marija, stoječa na polmesecu, slikar Bartolomé Esteban Murillo Simbolika polmeseca Tako imenovana Luna (po Zemljinem naravnem satelitu), polmesec, lunin krajec, tudi vzhajajoč ali zahajajoč mesec, je znamenje rodovitnosti ali obilja, v povezavi z življenjem in smrtjo, in tako pogosto rabljen simbol pri mnogih verstvih.

Novo!!: Luna in Simbolika polmeseca · Poglej več »

Skorja (geologija)

Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.

Novo!!: Luna in Skorja (geologija) · Poglej več »

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Novo!!: Luna in Slovenščina · Poglej več »

Slovenski etimološki slovar

Slovenski etimološki slovar (kratica SES) je etimološki slovar slovenskega knjižnega jezika avtorja Marka Snoja.

Novo!!: Luna in Slovenski etimološki slovar · Poglej več »

Smodnik

Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.

Novo!!: Luna in Smodnik · Poglej več »

Sneg

Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.

Novo!!: Luna in Sneg · Poglej več »

Sočasno vrtenje

kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.

Novo!!: Luna in Sočasno vrtenje · Poglej več »

Sončev mrk

Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.

Novo!!: Luna in Sončev mrk · Poglej več »

Sončev obrat

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.

Novo!!: Luna in Sončev obrat · Poglej več »

Sončev veter

Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Novo!!: Luna in Sončev veter · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Novo!!: Luna in Sonce · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Novo!!: Luna in Sovjetska zveza · Poglej več »

Splošna plinska enačba

idealnega plina Prikazuje odnos med tlakom in prostornino za različne temperature. Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.

Novo!!: Luna in Splošna plinska enačba · Poglej več »

Springer Science+Business Media

Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.

Novo!!: Luna in Springer Science+Business Media · Poglej več »

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Novo!!: Luna in Stari Egipt · Poglej več »

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Novo!!: Luna in Steklo · Poglej več »

Stereoskopija

Stereoskopija (tudi 3-D tehnika) je tehnika obdelave, ki uporabniku omogoča ogled navidez trirazsežne slike.

Novo!!: Luna in Stereoskopija · Poglej več »

Stoletje

Stolétje je doba, dolga sto let.

Novo!!: Luna in Stoletje · Poglej več »

Stratigrafija

Stratigrafija je veja geologije, ki proučuje zaporedje plasti v Zemljini skorji, njihovo starost in medsebojne odnose ter dogodke, ki so povzročili njihov nastanek.

Novo!!: Luna in Stratigrafija · Poglej več »

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Novo!!: Luna in Sublimacija · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Luna in Svetloba · Poglej več »

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Novo!!: Luna in Težni pospešek · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Luna in Težnost · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Novo!!: Luna in Temperatura · Poglej več »

Tesla (enota)

Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.

Novo!!: Luna in Tesla (enota) · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Luna in Tir · Poglej več »

Titan (luna)

Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.

Novo!!: Luna in Titan (luna) · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Novo!!: Luna in Tlak · Poglej več »

Tona

Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.

Novo!!: Luna in Tona · Poglej več »

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Novo!!: Luna in Toplota · Poglej več »

Topografija

topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.

Novo!!: Luna in Topografija · Poglej več »

Trk

Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.

Novo!!: Luna in Trk · Poglej več »

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Novo!!: Luna in Udarni krater · Poglej več »

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.

Novo!!: Luna in Umetnost · Poglej več »

Unicode

Unicode (slovenjeno unikod) je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri zloge.

Novo!!: Luna in Unicode · Poglej več »

Univerza Columbia

Univerza Columbia je ameriška zasebna univerza s sedežem v New Yorku, New York, ZDA.

Novo!!: Luna in Univerza Columbia · Poglej več »

Univerzalni koordinirani čas

Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.

Novo!!: Luna in Univerzalni koordinirani čas · Poglej več »

Usedanje

Usedanje (s tujko sedimentacija) je proces, v katerem se delci izločijo iz zmesi, v kateri plavajo, in se naberejo ob trdni prepreki.

Novo!!: Luna in Usedanje · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Novo!!: Luna in Vakuum · Poglej več »

Vesoljski prostor

Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna območja Vesolja zunaj območij ubežnih hitrosti nebesnih teles.

Novo!!: Luna in Vesoljski prostor · Poglej več »

Vesoljsko plovilo

Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.

Novo!!: Luna in Vesoljsko plovilo · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Luna in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Luna in Vodik · Poglej več »

Vodni hlapi

Vodni hlapi so plinasta oblika vode.

Novo!!: Luna in Vodni hlapi · Poglej več »

Volfram

Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.

Novo!!: Luna in Volfram · Poglej več »

Vozel (astronomija)

Dvižni in spustni vozel za ekliptiko oziroma za ekvator. Vôzel se v astronomiji in astrodinamiki imenuje vsako izmed dveh presečišč tira nebesnega telesa z izbrano referenčno ravnino (običajno je to ekliptika).

Novo!!: Luna in Vozel (astronomija) · Poglej več »

Vrtilna hitrost

Vrtilna hitrost je hitrost, s katero se kakšno telo vrti okrog svoje osi.

Novo!!: Luna in Vrtilna hitrost · Poglej več »

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Novo!!: Luna in Vrtilna količina · Poglej več »

Vztrajnost

Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.

Novo!!: Luna in Vztrajnost · Poglej več »

Wikislovar

Wikislovar je sorodni projekt Wikipedije.

Novo!!: Luna in Wikislovar · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Luna in Združene države Amerike · Poglej več »

Zemeljski planet

Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.

Novo!!: Luna in Zemeljski planet · Poglej več »

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Novo!!: Luna in Zemeljsko površje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Luna in Zemlja · Poglej več »

Zemljin plašč

Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.

Novo!!: Luna in Zemljin plašč · Poglej več »

Zemljin polmer

Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.

Novo!!: Luna in Zemljin polmer · Poglej več »

Zemljina masa

Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.

Novo!!: Luna in Zemljina masa · Poglej več »

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Novo!!: Luna in Zrcalo · Poglej več »

Zveznica

Zvéznica je v geometriji daljica ali krivulja, ki povezuje dve točki.

Novo!!: Luna in Zveznica · Poglej več »

19. december

19.

Novo!!: Luna in 19. december · Poglej več »

1959

1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Luna in 1959 · Poglej več »

1972

1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Luna in 1972 · Poglej več »

4 Vesta

4 Vesta (mednarodno ime je tudi 4 Vesta) je drugi največji asteroid v glavnem asteroidnem pasu s premerom 530 km in predvideno maso 12 % celotne mase asteoroidnega pasu.

Novo!!: Luna in 4 Vesta · Poglej več »

5. stoletje pr. n. št.

2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 8. stoletje pr. n. št. | 7. stoletje pr. n. št. | 6. stoletje pr. n. št. | 5.

Novo!!: Luna in 5. stoletje pr. n. št. · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »