Kazalo
68 odnosi: Anorganska spojina, Antimon, Arzen, Atom, Baker, Bizmut, Diamant, Galenit, Geologija, Gostota, Grafit, Grščina, Halit, Halogen, Ion, Iridij, James Dwight Dana, Janez Zajec (naravoslovec), Jöns Jacob Berzelius, Kamnina, Karl Hugo Strunz, Kisik, Klor, Kovina, Kremenjak, Kristal, Kristalna struktura, Latinščina, Magma, Magnezij, Markazit, Metamorfne kamnine, Mikroskop, Mineral, Mineralogija, Mineraloid, Mohsova trdotna lestvica, Natrij, Natrijev nitrat, Nekovina, Ogljik, Organska spojina, Ortoklaz, Osmij, Periklaz, Pirit, Platina, Plin, Polimorfizem (kristalografija), Polkovina, ... Razširi indeks (18 več) »
- Minerali
- Mineralogija
- Naravni materiali
Anorganska spojina
Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.
Poglej Mineral in Anorganska spojina
Antimon
Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.
Poglej Mineral in Antimon
Arzen
Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.
Poglej Mineral in Arzen
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Mineral in Atom
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Mineral in Baker
Bizmut
Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.
Poglej Mineral in Bizmut
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Poglej Mineral in Diamant
Galenit
Galenít (iz grške besede galene), pogosto imenovan tudi svinčev sijajnik ali siva ruda, je mineral svinčev sulfid in spada po klasifikaciji H. Strunza v II.
Poglej Mineral in Galenit
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Mineral in Geologija
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Mineral in Gostota
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Poglej Mineral in Grafit
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Mineral in Grščina
Halit
Halit (tudi kamena sol) je mineralna oblika natrijevega klorida (NaCl), ki kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Mineral je običajno brezbarven ali bel, lahko pa je tudi svetlo moder, temno moder, škrlaten, rožnat, rdeč, oranžen, rumen ali siv, odvisno od vrste in vsebnosti nečistoč.
Poglej Mineral in Halit
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Mineral in Halogen
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Mineral in Ion
Iridij
Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.
Poglej Mineral in Iridij
James Dwight Dana
James Dwight Dana, ameriški geolog, mineralog, naravoslovec in zoolog, * 12. februar 1813, Utica, New York, ZDA, † 14. april 1895, New Haven, Connecticut, ZDA.
Poglej Mineral in James Dwight Dana
Janez Zajec (naravoslovec)
Janez Zajec, slovenski naravoslovec in prevajalec, * 15. december 1842, Žimarice, † 14. julij 1872, Gradec.
Poglej Mineral in Janez Zajec (naravoslovec)
Jöns Jacob Berzelius
Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.
Poglej Mineral in Jöns Jacob Berzelius
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Mineral in Kamnina
Karl Hugo Strunz
Karl Hugo Strunz, nemški mineralog, visokošolski predavatelj in razvijalec sodobne klasifikacije mineralov, * 24. februar 1910, Weiden in der Oberpfalz, Nemčija, † 19. april 2006, Unterwössen, Nemčija.
Poglej Mineral in Karl Hugo Strunz
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Mineral in Kisik
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Mineral in Klor
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Mineral in Kovina
Kremenjak
Kremenjak je 236 m visok hrib, ki leži na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Mineral in Kremenjak
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Mineral in Kristal
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Poglej Mineral in Kristalna struktura
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Mineral in Latinščina
Magma
Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.
Poglej Mineral in Magma
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Mineral in Magnezij
Markazit
Markazit je mineralna oblika železovega sulfida FeS2.
Poglej Mineral in Markazit
Metamorfne kamnine
Metamorfne kamnine so skupina kamnin, ki nastajajo s preoblikovanjem že obstoječe kamnine, protolita, v novo kamnino v postopku metamorfizma.
Poglej Mineral in Metamorfne kamnine
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Mineral in Mikroskop
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Mineral in Mineral
Mineralogija
Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.
Poglej Mineral in Mineralogija
Mineraloid
Lapis lazuli Mineraloid je mineralu podobna snov, ki nima kristalne strukture.
Poglej Mineral in Mineraloid
Mohsova trdotna lestvica
Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.
Poglej Mineral in Mohsova trdotna lestvica
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Mineral in Natrij
Natrijev nitrat
Natrijev nitrat je spojina natrijeve soli in dušikove kisline s formulo NaNO3.
Poglej Mineral in Natrijev nitrat
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Poglej Mineral in Nekovina
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Mineral in Ogljik
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Mineral in Organska spojina
Ortoklaz
Ortoklaz, alkalni glinenec, kalijev glinenec ali valencianit je tektosilikatni mineral s kemijsko formulo KAlSi3O8 in pomembna sestavina magmatskih kamnin.
Poglej Mineral in Ortoklaz
Osmij
Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76.
Poglej Mineral in Osmij
Periklaz
Periklaz je kubična oblika magnezijevega oksida (MgO), ki se v naravi pojavlja v kontaktnih metamorfnih kamninah in je glavna komponenta večine bazičnih opek za oblaganje peči.
Poglej Mineral in Periklaz
Pirit
Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.
Poglej Mineral in Pirit
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Mineral in Platina
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Mineral in Plin
Polimorfizem (kristalografija)
V kristalografiji je polimorfizem sposobnost trdnine, da ima več kot eno kristalno strukturo.
Poglej Mineral in Polimorfizem (kristalografija)
Polkovina
Pólkovína ali metaloíd je tisti kemijski element, katerega ionizacijske in vezne lastnosti so med lastnostmi kovin in nekovin.
Poglej Mineral in Polkovina
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Mineral in Rentgenski žarki
Selen
Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.
Poglej Mineral in Selen
Seznam mineralov
Različni minerali Seznam mineralov zajema vse minerale, ki jih priznava oz.
Poglej Mineral in Seznam mineralov
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Poglej Mineral in Silikat
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Poglej Mineral in Skorja (geologija)
Sljuda
Sljuda v luskah Sljuda je skupina naravnih dvoosnih filosilikatnih mineralov, katerih kemijska sestava vsebuje silikate kalija, magnezija ali aluminija.
Poglej Mineral in Sljuda
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Mineral in Spojina
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Mineral in Srebro
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Mineral in Svinec
Telur
Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52.
Poglej Mineral in Telur
Vulfenit
Vulfenit je mineralni svinčev molibdat s kemijsko formulo PbMoO4.
Poglej Mineral in Vulfenit
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Mineral in Zlato
1824
1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Mineral in 1824
1837
1837 (MDCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Mineral in 1837
1854
1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Mineral in 1854
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Mineral in 1931
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Mineral in 1941
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Mineral in 1970
Glej tudi
Minerali
Mineralogija
Naravni materiali
Prav tako znan kot Minerali, Rudnina.