Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Zlato

Index Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Kazalo

  1. 190 odnosi: Aditiv, Ahemenidsko cesarstvo, Akvadukt (vodovod), Aluminij, Amalgam, Ameriški staroselci, Amon, Antična Grčija, Arzen, Atomska teža, Aureus, Azteška civilizacija, Število E, Železo, Živo srebro, Žveplova kislina, Črno morje, Baker, Bakrova skupina, Balkan, BBC, Bizantinsko cesarstvo, Britanski muzej, Bromovodikova kislina, Bron, Burkina Faso, Cezij, Cezijev klorid, Civilizacija, Cleveland, Ohio, Codex Alimentarius, Diamagnetizem, Diodor Sicilski, Dislokacija, Dušikova kislina, Dvojčičenje, Ekvador, El Dorado, Električni prevodnik, Elektroliza, Elektron (zlata zlitina), Elektronska afiniteta, Enciklopedija, Etruščani, Fluorovodikova kislina, Fosfin, Fritz Haber, Gana, Geologija, Germanski jeziki, ... Razširi indeks (140 več) »

  2. Dragocene kovine
  3. Kemični elementi
  4. Prehodne kovine

Aditiv

Aditiv ali prehranski dodatek je kemični dodatek živilu, ki se uporablja z namenom konzerviranja, zgoščevanja ali razredčevanja, obarvanja ali »dodajanja« arom le-temu.

Poglej Zlato in Aditiv

Ahemenidsko cesarstvo

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.

Poglej Zlato in Ahemenidsko cesarstvo

Akvadukt (vodovod)

Akvadukt je vodotok, zgrajen za prenos vode od izvira do distribucijskega mesta na daljavo.

Poglej Zlato in Akvadukt (vodovod)

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Poglej Zlato in Aluminij

Amalgam

Amalgam je zlitina živega srebra s kovinami: natrijem, cinkom, bakrom, srebrom in zlatom.

Poglej Zlato in Amalgam

Ameriški staroselci

Sujev Amêriški starosélci oziroma Indijánci je naziv za vsa ljudstva, ki so naseljevala Ameriko pred prihodom evropskih kolonizatorjev.

Poglej Zlato in Ameriški staroselci

Amon

Amon (tudi Amun, Amen in redko Imenand), kar pomeni nevidni, je bilo v staroegipčanski mitologiji ime božanstva, ki se je iz boga zraka razvilo v eno najpomembnejših božanstev − stvarnika duše (ba).

Poglej Zlato in Amon

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Poglej Zlato in Antična Grčija

Arzen

Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.

Poglej Zlato in Arzen

Atomska teža

Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.

Poglej Zlato in Atomska teža

Aureus

XIV. legije Martia Victrix, ki ga je razglasila za cesarja Aureus (mn. aurei, zlat), rimski zlatnik, na začetku vreden 25 srebrnih denarijev.

Poglej Zlato in Aureus

Azteška civilizacija

Sončni kamen Aztéki so bili ena izmed najrazvitejših civilizacij predkolumbovske Amerike.

Poglej Zlato in Azteška civilizacija

Število E

Označevanje aditivov s števili E (pogovorno ejekov) je razvila Evropska gospodarska skupnost (EEC) za uskladitev zakonodaje in lažje mednarodno trgovanje z živili.

Poglej Zlato in Število E

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Poglej Zlato in Železo

Živo srebro

Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.

Poglej Zlato in Živo srebro

Žveplova kislina

Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.

Poglej Zlato in Žveplova kislina

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Zlato in Črno morje

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Poglej Zlato in Baker

Bakrova skupina

V 11. (IUPAC) ali bakrovo skupino periodnega sistema elementov spadajo prehodne kovine baker (Cu), srebro (Ag) in zlato (Au).

Poglej Zlato in Bakrova skupina

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Zlato in Balkan

BBC

British Broadcasting Corporation (kratica BBC) je britanska producentska korporacija.

Poglej Zlato in BBC

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Zlato in Bizantinsko cesarstvo

Britanski muzej

Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.

Poglej Zlato in Britanski muzej

Bromovodikova kislina

Bromovodikova kislina je raztopina vodikovega bromida v vodi.

Poglej Zlato in Bromovodikova kislina

Bron

Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.

Poglej Zlato in Bron

Burkina Faso

Burkina Faso je celinska država v Zahodni Afriki, ki se je včasih imenovala Zgornja Volta.

Poglej Zlato in Burkina Faso

Cezij

Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.

Poglej Zlato in Cezij

Cezijev klorid

Cezijev klorid je anorganska spojina s kemijsko formulo CsCl.

Poglej Zlato in Cezijev klorid

Civilizacija

Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.

Poglej Zlato in Civilizacija

Cleveland, Ohio

Terminal Tower v Clevelandu Cleveland je mesto v zvezni državi ZDA Ohio.

Poglej Zlato in Cleveland, Ohio

Codex Alimentarius

Codex Alimentarius (lat. "knjiga živil") je zbirka mednarodno priznanih standardov in praks, navodil in drugih priporočil, povezanih z živili, njihovo pridelavo in varnostjo.

Poglej Zlato in Codex Alimentarius

Diamagnetizem

pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.

Poglej Zlato in Diamagnetizem

Diodor Sicilski

Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.

Poglej Zlato in Diodor Sicilski

Dislokacija

Shematski prikaz dislokacije Dislokácije so črtne (linijske) napake v kristalih.

Poglej Zlato in Dislokacija

Dušikova kislina

Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.

Poglej Zlato in Dušikova kislina

Dvojčičenje

Penetracijsko dvojčičenje v ortoklazu Dvojčični kristali pirita Dvojčičenje kristalov je pojav, da si dva ločena kristala v simetrijskem smislu delita nekaj točk iste kristalne mreže.

Poglej Zlato in Dvojčičenje

Ekvador

Ekvadór, uradna dolga oblika Repúblika Ekvadór, je država v Južni Ameriki.

Poglej Zlato in Ekvador

El Dorado

El Dorado (špansko, »zlati«; prvotno El Hombre Dorado ("Zlati mož") ali El Rey Dorado ("Zlati kralj")) je špansko poimenovanje za legendarnega vladarja ljudstva Muisca, domorodcev, ki so prebivali v severnih Andih (na območju današnje Kolumbije) med letom 600 in 1600 našega štetja.

Poglej Zlato in El Dorado

Električni prevodnik

Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.

Poglej Zlato in Električni prevodnik

Elektroliza

Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.

Poglej Zlato in Elektroliza

Elektron (zlata zlitina)

'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7.

Poglej Zlato in Elektron (zlata zlitina)

Elektronska afiniteta

Elektronska afiniteta je energija, ki se sprošča ali porablja, če izoliran atom sprejme en elektron.

Poglej Zlato in Elektronska afiniteta

Enciklopedija

''Enciklopedija Brockhaus'' iz leta 1958 Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij.

Poglej Zlato in Enciklopedija

Etruščani

Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.

Poglej Zlato in Etruščani

Fluorovodikova kislina

Fluorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega fluorida (HF).

Poglej Zlato in Fluorovodikova kislina

Fosfin

Fosfin je krajše ime za fosforjev hidrid (PH3), po poimenovanju IUPAC tudi kot fosfan.

Poglej Zlato in Fosfin

Fritz Haber

Fritz Haber, nemški kemik judovskega rodu, nobelovec, * 9. december 1868, Nemčija, † 29. januar 1934, Nemčija.

Poglej Zlato in Fritz Haber

Gana

Republika Gana je obmorska država v Zahodni Afriki, ki na severu meji na Burkina Faso, na vzhodu na Togo, na jugu na Gvinejski zaliv, ter na zahodu na Slonokoščeno obalo.

Poglej Zlato in Gana

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Poglej Zlato in Geologija

Germanski jeziki

Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.

Poglej Zlato in Germanski jeziki

Gravitacijsko valovanje

Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora.

Poglej Zlato in Gravitacijsko valovanje

Hadž

Hadž ali tradicionalno romanje v Meko je peti od petih stebrov sunitske veje Islama ter ena od desetih vej šiitskega islama.

Poglej Zlato in Hadž

Hadrijan

‎ Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.

Poglej Zlato in Hadrijan

Halogen

Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.

Poglej Zlato in Halogen

Hieroglif

Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.

Poglej Zlato in Hieroglif

Imena velikih števil

Imena števil v slovenščini sledijo Peletierovemu sistemu, ki je postal standarden v vsej Evropi (ne pa tudi v ZDA, kjer bilijon pomeni 1000 milijonov oziroma 109).

Poglej Zlato in Imena velikih števil

Indij

Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.

Poglej Zlato in Indij

Indoevropski prajezik

Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.

Poglej Zlato in Indoevropski prajezik

Indonezija

Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.

Poglej Zlato in Indonezija

Inflacija

hiperinflacije leta 1993 Inflácija v gospodarstvu je rast cen izdelkov in storitev v določenem časovnem obdobju.

Poglej Zlato in Inflacija

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Poglej Zlato in Infrardeče valovanje

Investicija

Investicija ali investiranje je termin s številnimi tesno povezanimi pomeni v gospodarstvu, trgovini, financah, in ekonomiji.

Poglej Zlato in Investicija

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Poglej Zlato in Ion

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Poglej Zlato in Izotop

Jedrski odpadek

Jedrski odpadki ali radioaktivni odpadki so odpadki, ki vsebujejo radioaktivne izotope.

Poglej Zlato in Jedrski odpadek

Johannesburg

Johannesburg je najbolj naseljeno mesto v Južni Afriki in tretje v celotni Afriki (za Kairom in Lagosom).

Poglej Zlato in Johannesburg

Južna Afrika

Južna Afrika, uradno Republika Južna Afrika (pogosto napačno imenovana Južnoafriška republika) je republika na skrajnem jugu Afrike.

Poglej Zlato in Južna Afrika

Kairo

Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.

Poglej Zlato in Kairo

Kalijev hidroksid

Kalijev hidroksid (molekulska formula: KOH) uporabljajo v kemični industriji, pri proizvodnji čistil, gnojil, agrokemikalij, kot razkužilo v kirurgiji, za pridobivanje mehkih kalijevih mil, barvil...Kalijev hidroksid je hidroskopičen, v vodi pa se raztaplja.

Poglej Zlato in Kalijev hidroksid

Kamena strela

Kamena strela Mineral kamena strela oz.

Poglej Zlato in Kamena strela

Kamnina

Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.

Poglej Zlato in Kamnina

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Poglej Zlato in Kemična vez

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Poglej Zlato in Kemijska reakcija

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Zlato in Kemijski element

Kemijski simbol

Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.

Poglej Zlato in Kemijski simbol

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Zlato in Kisik

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Poglej Zlato in Kislina

Klinopis

Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.

Poglej Zlato in Klinopis

Klorovodikova kislina

Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).

Poglej Zlato in Klorovodikova kislina

Kolumbija

Kolumbija (špansko), uradno Republika Kolumbija, je država v Južni Ameriki.

Poglej Zlato in Kolumbija

Kondukcija

Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.

Poglej Zlato in Kondukcija

Koren besede

Koren besede je del besede kot nosilec osnovnega pomena besedne družine.

Poglej Zlato in Koren besede

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Poglej Zlato in Kovalentna vez

Kovanec

valut Kovánec (tudi nôvec) je denar v kovinski obliki, izdelan s kovanjem (od tod ime).

Poglej Zlato in Kovanec

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Poglej Zlato in Kovina

Kremen

Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.

Poglej Zlato in Kremen

Ksenon

Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.

Poglej Zlato in Ksenon

Lidija

Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu.

Poglej Zlato in Lidija

LIGO

Nadzorna soba Naprednega LIGO v Livingstonu med prvim opazovalnim zagonom (O1) Observatorij gravitacijskega valovanja z laserskim interferometrom (izvirno, okrajšano LIGO) je fizikalni poskus in observatorij za zaznavanje gravitacijskega valovanja in razvoj opazovanja gravitacijskega valovanja kot astronomskega orodja.

Poglej Zlato in LIGO

Ljudska republika Kitajska

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.

Poglej Zlato in Ljudska republika Kitajska

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Zlato in London

Mali

Mali, uradno Republika Mali (République de Mali), je celinska država v Zahodni Afriki, ki na severu meji na Alžirijo, na vzhodu na Niger, na jugovzhodu na Burkina Faso, na jugu na Slonokoščeno obalo in Gvinejo, ter na zahodu na Senegal in Mavretanijo.

Poglej Zlato in Mali

Malijski imperij

Malijski imperij (mandinsko Nyeni), zgodovinsko tudi Manden Kurufaba oz.

Poglej Zlato in Malijski imperij

Mangan

Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Poglej Zlato in Mangan

Meka

Proseč romar v mošeji Al-Masjid al-Haram Hadž Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto pokrajine Hedžas v Saudovi Arabiji.

Poglej Zlato in Meka

Metilirano živo srebro

Kemijska formula (X predstavlja katerikoli anion) Trirazsežnostni model. Metilirano živo srebro (kemijska formula CH3Hg+) je zelo nevrotoksična spojina živega srebra, ki nastaja z biometilacijo, se dobro absorbira v prebavilih, prehaja krvno-možgansko pregrado in posteljico.

Poglej Zlato in Metilirano živo srebro

Metropolitanski muzej umetnosti

Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, pogovorno MET, je največji umetniški muzej v ZDA.

Poglej Zlato in Metropolitanski muzej umetnosti

Mezoamerika

Regija Mezoamerika Mezoamerika je zgodovinska regija, ki se razprostira od današnje centralne Mehike, Belizeja, Gvatemale, Salvadorja, Hondurasa in Nikaragve do današnje severovzhodne Kostarike.

Poglej Zlato in Mezoamerika

Midas

Upodobitev Midasa Midas je v grški mitologiji frigijski kralj, znan po svojem velikem pohlepu po zlatu in domišljavosti.

Poglej Zlato in Midas

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Poglej Zlato in Mineral

Minojska doba

Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.

Poglej Zlato in Minojska doba

Moctezuma Xocoyotzin

Moctezuma Xocoyotzin (v nahuatl Motēcuhzōma Xōcoyōtzin; AFI: Moctezuma mlajši) ali Moctezuma II.

Poglej Zlato in Moctezuma Xocoyotzin

Molarna koncentracija

Molarna koncentracija (tudi molarnost in množinska koncentracija) je merilo koncentracije topljenca v določenem volumnu raztopine.

Poglej Zlato in Molarna koncentracija

Monetarna politika

Monetarna politika je sistemov ukrepov, ki jih izvaja in vodi centralna banka v državi z namenom doseganja ekonomskih ciljev, tako dolgoročnih kot tudi kratkoročnih.

Poglej Zlato in Monetarna politika

Nahuatl

Število govorcev jezika nahuatl v posameznih pokrajinah v Mehiki Nahuatl (tudi Azteščina) je najbolj govorjen jezik avtohtonih prebivalcev v Mehiki.

Poglej Zlato in Nahuatl

Nakit

Nakit Nakit je skupno ime za predmete iz kristalov, plemenitih kovin ali drugih materialov, namenjene okraševanju telesa.

Poglej Zlato in Nakit

Natrijev cianid

Natrijev cianid je anorganska spojina s formulo NaCN.

Poglej Zlato in Natrijev cianid

Natrijev hidroksid

Natrijev hidroksid, znan tudi kot lužni kamen in kavstična soda,.

Poglej Zlato in Natrijev hidroksid

Nature

Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.

Poglej Zlato in Nature

Nebesni disk iz Nebre

Nebesni disk iz Nebre je bronast disk s premerom približno 30 centimetrov in težo 2,2 kilograma, z modro-zeleno patino in intarzijo z zlatimi simboli.

Poglej Zlato in Nebesni disk iz Nebre

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Zlato in Nemčija

Neoklasicizem

Neoklasicizem se je pojavil v 19.

Poglej Zlato in Neoklasicizem

Nevtronska zvezda

alt.

Poglej Zlato in Nevtronska zvezda

Nikelj

Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.

Poglej Zlato in Nikelj

Nova zaveza

Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.

Poglej Zlato in Nova zaveza

Nubija

Nubija je območje ob reki Nil, ki je bila v današnjem severnem Sudanu in južnem delu Egipta.

Poglej Zlato in Nubija

Obarjanje

Kemijsko obarjanje Obarjanje ali precipitacija je proces oblikovanja trdnine iz raztopine.

Poglej Zlato in Obarjanje

Obarvano zlato

Trikotniški diagram barve zlata glede na delež zlata, bakra (Cu) in srebra (Ag) (oz. platine, iridija) Obarvano zlato je zlitina zlata in določenih kovin v različnih razmerjih.

Poglej Zlato in Obarvano zlato

Obsidian

Obsidian je vulkansko steklo, ki nastane, kadar se felzična lava ohladi tako hitro, da minerali ne morejo izkristaliti.

Poglej Zlato in Obsidian

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Poglej Zlato in Ocean

Ohio

Ohio je zvezna država ZDA.

Poglej Zlato in Ohio

Oksidacijsko stanje

Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.

Poglej Zlato in Oksidacijsko stanje

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Poglej Zlato in Orbitala

Osmij

Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76.

Poglej Zlato in Osmij

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Zlato in Osončje

Paladij

Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.

Poglej Zlato in Paladij

Paleolitik

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.

Poglej Zlato in Paleolitik

Panama

Panama (/ˈpænəmɑː/ ⓘ PAN-ə-mah, /pænəˈmɑː/ pan-ə-MAH; Panamá. IPA: ⓘ), uradno Republika Panama (República de Panamá.), je čezcelinska država v Srednji Ameriki, ki zajema južni del Severne Amerike v severni del Južne Amerike.

Poglej Zlato in Panama

Peru

Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.

Poglej Zlato in Peru

Pirit

Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.

Poglej Zlato in Pirit

Plinij starejši

Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.

Poglej Zlato in Plinij starejši

Polarni sij

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.

Poglej Zlato in Polarni sij

Pragermanščina

Pragermanščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh germanskih jezikov.

Poglej Zlato in Pragermanščina

Predkambrij

Predkambrij je najstarejše in najdaljše geološko obdobje, ki se je začelo pred 4,5 milijarde leti.

Poglej Zlato in Predkambrij

Prehodni element

Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.

Poglej Zlato in Prehodni element

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Zlato in Prva svetovna vojna

Radioaktivni izotop

Radioaktivni izotop je atom.

Poglej Zlato in Radioaktivni izotop

Razodetje (Apokalipsa)

''Sveti Janez na Patmosu piše Razodetje'', Hieronymus Bosch, 1504-1505 Razodetje ali Apokalipsa je zadnja knjiga Svetega pisma Nove zaveze.

Poglej Zlato in Razodetje (Apokalipsa)

Razpad alfa

Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.

Poglej Zlato in Razpad alfa

Razpad beta

Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.

Poglej Zlato in Razpad beta

Razpolovni čas

Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.

Poglej Zlato in Razpolovni čas

Rdeče morje

Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.

Poglej Zlato in Rdeče morje

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Poglej Zlato in Redoks reakcija

Revmatoidni artritis

Revmatoidni artritis (RA) je kronična sistemska vnetna bolezen, ki lahko prizadene številna tkiva in organe, predvsem pa prizadene sinovialne sklepe.

Poglej Zlato in Revmatoidni artritis

Rimska Britanija

Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.

Poglej Zlato in Rimska Britanija

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Zlato in Rimsko cesarstvo

Rokoko

Rokoko (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18.

Poglej Zlato in Rokoko

Ruda

Ruda je naravni mineralni depozit, ki vsebuje kovinsko ali kakšno drugo surovino v taki količini, da se jo splača gospodarsko izkoriščati.

Poglej Zlato in Ruda

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Poglej Zlato in Rusija

Satrapija

Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.

Poglej Zlato in Satrapija

Saudova Arabija

Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.

Poglej Zlato in Saudova Arabija

Selen

Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.

Poglej Zlato in Selen

Selenova kislina

Selenova kislina je selenova okso kislina s kemijsko formulo H2SeO4, natančneje (OH)2SeO2.

Poglej Zlato in Selenova kislina

Seznam držav po pridobivanju zlata

Seznam držav po pridobivanju zlata leta 2013 Južnoafriška republika je bila do leta 2006 veliko časa glavni svetovni proizvajalec zlata.

Poglej Zlato in Seznam držav po pridobivanju zlata

Skifat

Izaka I. Komnena (vladal 1057–1059) Rogerija II. Sicilskega (vladal 1130-1154) Skifat je izraz, ki se v numizmatiki pogosto uporablja za vbočene oziroma čašaste bizantinske kovance iz 11.-14.

Poglej Zlato in Skifat

Skrilavec

Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.

Poglej Zlato in Skrilavec

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Poglej Zlato in Srebro

Standardni pogoji

Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.

Poglej Zlato in Standardni pogoji

Stara zaveza

Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.

Poglej Zlato in Stara zaveza

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Poglej Zlato in Stari Egipt

Strabon

Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).

Poglej Zlato in Strabon

Sulejmanija

Sulejmanija (turško Süleymaniye Camii) je osmanska cesarska mošeja na Tretjem carigrajskem griču, Carigrad, Turčija.

Poglej Zlato in Sulejmanija

Sulfidni mineral

Sulfidni minerali so minerali, v katerih je glavni anion je sulfidni anion (S2-). Sulfidi so gospodarsko pomembne rude in surovine za pridobivanje kovin.

Poglej Zlato in Sulfidni mineral

Sumerija

Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.

Poglej Zlato in Sumerija

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej Zlato in Svinec

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Poglej Zlato in Tališče

Taljenje

vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.

Poglej Zlato in Taljenje

Telur

Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52.

Poglej Zlato in Telur

Tiol

Osnovna zgradba tiolov Tioli so organske spojine, ki vsebujejo funkcionalno skupino iz žveplovega atoma, na katerega je vezan vodikov (-SH).

Poglej Zlato in Tiol

Tona

Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.

Poglej Zlato in Tona

Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Poglej Zlato in Transilvanija

Trdna raztopina

'''Slika 1:''' Binarni fazni diagram, ki prikazuje trdno raztopino snovi α in β na celem območju relativnih koncentracij Trdna raztopina je raztopina enega ali več trdnih topljencev v trdnem topilu.

Poglej Zlato in Trdna raztopina

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Poglej Zlato in Trdnina

Tušratta

Tušratta (sanskrt Tvesa-ratha, njegov bojni voz napada) je bil kralj Mitanija.

Poglej Zlato in Tušratta

Uzbekistan

Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.

Poglej Zlato in Uzbekistan

Van der Waalsova sila

Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.

Poglej Zlato in Van der Waalsova sila

Vodikov sulfid

Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.

Poglej Zlato in Vodikov sulfid

Vodikova vez

vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).

Poglej Zlato in Vodikova vez

Volfram

Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.

Poglej Zlato in Volfram

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Poglej Zlato in Vrstno število

Zahodni breg

Zahodni breg Zahodni breg je naziv za 5655 km2 veliko ozemlje, ki leži med desnim (zahodnim) bregom reke Jordan, Mrtvim morjem in »zeleno črto«, izraelsko-jordansko razmejitveno linijo iz leta 1949.

Poglej Zlato in Zahodni breg

Zastrupitev z živim srebrom

Elementarno živo srebro Zastrupitev z živim srebrom (poznana tudi kot hidrargrija ali merkurializem) je bolezen, katere vzrok je izpostavljenost živemu srebru ali njegovim spojinam.

Poglej Zlato in Zastrupitev z živim srebrom

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Zlato in Združene države Amerike

Zemljina masa

Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.

Poglej Zlato in Zemljina masa

Zlato runo

Zlato runo (starogrško Χρυσόμαλλον Δέρας) je v grški mitologiji predstavljalo krzno krilatega ovna Krisomalosa (Χρυσόμαλλος).

Poglej Zlato in Zlato runo

Zlatotopka

Zlatotopka (dobesedno »kraljeva voda«) je zmes koncentrirane dušikove(V) kisline (HNO3) in klorovodikove kisline (HCl) v prostorninskem razmerju 1: 3.

Poglej Zlato in Zlatotopka

Zlitina

kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Poglej Zlato in Zlitina

Značka

Pilotska značka Policijska značka Značka je del nakita ali pripomoček, ki pogosto vsebuje insignije organizacije, ki prikazuje poseben dosežek, simbol organa ali prisege (npr. Policija in ogenj).

Poglej Zlato in Značka

1. Mojzesova knjiga

hebrejščini na jajčno lupino - razstavni eksponat muzeja v Jeruzalemu 1.

Poglej Zlato in 1. Mojzesova knjiga

4. tisočletje pr. n. št.

4.

Poglej Zlato in 4. tisočletje pr. n. št.

Glej tudi

Dragocene kovine

Kemični elementi

Prehodne kovine

Prav tako znan kot XAU, Zlato (kovina).

, Gravitacijsko valovanje, Hadž, Hadrijan, Halogen, Hieroglif, Imena velikih števil, Indij, Indoevropski prajezik, Indonezija, Inflacija, Infrardeče valovanje, Investicija, Ion, Izotop, Jedrski odpadek, Johannesburg, Južna Afrika, Kairo, Kalijev hidroksid, Kamena strela, Kamnina, Kemična vez, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kemijski simbol, Kisik, Kislina, Klinopis, Klorovodikova kislina, Kolumbija, Kondukcija, Koren besede, Kovalentna vez, Kovanec, Kovina, Kremen, Ksenon, Lidija, LIGO, Ljudska republika Kitajska, London, Mali, Malijski imperij, Mangan, Meka, Metilirano živo srebro, Metropolitanski muzej umetnosti, Mezoamerika, Midas, Mineral, Minojska doba, Moctezuma Xocoyotzin, Molarna koncentracija, Monetarna politika, Nahuatl, Nakit, Natrijev cianid, Natrijev hidroksid, Nature, Nebesni disk iz Nebre, Nemčija, Neoklasicizem, Nevtronska zvezda, Nikelj, Nova zaveza, Nubija, Obarjanje, Obarvano zlato, Obsidian, Ocean, Ohio, Oksidacijsko stanje, Orbitala, Osmij, Osončje, Paladij, Paleolitik, Panama, Peru, Pirit, Plinij starejši, Polarni sij, Pragermanščina, Predkambrij, Prehodni element, Prva svetovna vojna, Radioaktivni izotop, Razodetje (Apokalipsa), Razpad alfa, Razpad beta, Razpolovni čas, Rdeče morje, Redoks reakcija, Revmatoidni artritis, Rimska Britanija, Rimsko cesarstvo, Rokoko, Ruda, Rusija, Satrapija, Saudova Arabija, Selen, Selenova kislina, Seznam držav po pridobivanju zlata, Skifat, Skrilavec, Srebro, Standardni pogoji, Stara zaveza, Stari Egipt, Strabon, Sulejmanija, Sulfidni mineral, Sumerija, Svinec, Tališče, Taljenje, Telur, Tiol, Tona, Transilvanija, Trdna raztopina, Trdnina, Tušratta, Uzbekistan, Van der Waalsova sila, Vodikov sulfid, Vodikova vez, Volfram, Vrstno število, Zahodni breg, Zastrupitev z živim srebrom, Združene države Amerike, Zemljina masa, Zlato runo, Zlatotopka, Zlitina, Značka, 1. Mojzesova knjiga, 4. tisočletje pr. n. št..