Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Diamagnetizem

Index Diamagnetizem

pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.

27 odnosi: Antimon, Atom, Baker, Bizmut, Dušik, Električni prevodnik, Elektromagnetna indukcija, Elektron, Feromagnetizem, Fizika, Gostota magnetnega polja, Grafit, Halit, Lorentzova sila, Magnet, Magnetna permeabilnost, Magnetno polje, Michael Faraday, Neodim, Paramagnetizem, Snov, Superprevodnost, Voda, Vodik, Zlato, 1778, 1845.

Antimon

Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.

Novo!!: Diamagnetizem in Antimon · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Diamagnetizem in Atom · Poglej več »

Baker

right Báker (latinsko cuprum) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cu in atomsko število 29.

Novo!!: Diamagnetizem in Baker · Poglej več »

Bizmut

(pri sobni temperaturi) Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.

Novo!!: Diamagnetizem in Bizmut · Poglej več »

Dušik

Dušík (latinsko nitrogenium) je kemični element v periodnem sistemu s simbolom N in atomskim številom 7.

Novo!!: Diamagnetizem in Dušik · Poglej več »

Električni prevodnik

Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.

Novo!!: Diamagnetizem in Električni prevodnik · Poglej več »

Elektromagnetna indukcija

Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.

Novo!!: Diamagnetizem in Elektromagnetna indukcija · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Diamagnetizem in Elektron · Poglej več »

Feromagnetizem

kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Novo!!: Diamagnetizem in Feromagnetizem · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Diamagnetizem in Fizika · Poglej več »

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Novo!!: Diamagnetizem in Gostota magnetnega polja · Poglej več »

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Novo!!: Diamagnetizem in Grafit · Poglej več »

Halit

Halit (tudi kamena sol) je mineralna oblika natrijevega klorida (NaCl), ki kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Mineral je običajno brezbarven ali bel, lahko pa je tudi svetlo moder, temno moder, škrlaten, rožnat, rdeč, oranžen, rumen ali siv, odvisno od vrste in vsebnosti nečistoč. V naravi se pojavlja skupaj z drugimi minerali, ki so nastali z izparevanjem vode, na primer s sulfati, halogenidi in borati. Ime halit je sestavljeno iz grških besed άλς, ki pomeni sol in λίθος, ki pomeni kamen.

Novo!!: Diamagnetizem in Halit · Poglej več »

Lorentzova sila

gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzova síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.

Novo!!: Diamagnetizem in Lorentzova sila · Poglej več »

Magnet

Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.

Novo!!: Diamagnetizem in Magnet · Poglej več »

Magnetna permeabilnost

Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.

Novo!!: Diamagnetizem in Magnetna permeabilnost · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Novo!!: Diamagnetizem in Magnetno polje · Poglej več »

Michael Faraday

Michael Faraday, FRS, angleški fizik in kemik, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Novo!!: Diamagnetizem in Michael Faraday · Poglej več »

Neodim

Razporeditev po lupinah SPLOŠNE LASTNOSTI Simbol, slovensko in angleško ime: Nd-Neodim,Neodymium Vrstno število: 60 Molska masa: 144.24g/mol Skupina in perioda: lantanoidi Agregatno stanje: trdno Opis izgleda: --- ---- FIZIKALNE LASTNOSTI Gostota: 6.77g/cm3 T tališče: 1294K T vrelišče: 3347K Entalpija uparevanja: 283.68 kJ/ mol Toplotna prevodnost: 16.5Wm-1 K-1 (300K) Električna prevodnost: 1.6*10^6 omg-1 cm-1 Specifična toplotna kapaciteta: 0.190 Jg-1K-1 (300K) ---- KEMIJSKE IN STRUKTURNE LASTNOSTI Oksidacijsko število: 3 Elektronska konfiguracija: 4f4, 6s2 Elektronegativnost: 1.14 Atomski radij: 1.82 Å Kovalentni radij: 1.64 Å Kristalna struktura: Heksagonalna Kislinsko – bazične lastnosti: bazičen.

Novo!!: Diamagnetizem in Neodim · Poglej več »

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Novo!!: Diamagnetizem in Paramagnetizem · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Diamagnetizem in Snov · Poglej več »

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Novo!!: Diamagnetizem in Superprevodnost · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je kemijska spojina in polarna molekula, pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko molekulsko formulo H2O.

Novo!!: Diamagnetizem in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Diamagnetizem in Vodik · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Au (iz Egipčanske besede aurum) in atomsko število 79.

Novo!!: Diamagnetizem in Zlato · Poglej več »

1778

1778 (MDCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Diamagnetizem in 1778 · Poglej več »

1845

1845 (MDCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Diamagnetizem in 1845 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Diamagnet, Diamagnetik.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »