Kazalo
191 odnosi: Acetilen, Alergijski kontaktni dermatitis, Alken, Alkilacija, Aluminat, Aluminijev acetat, Aluminijev fluorid, Aluminijev fosfid, Aluminijev hidrid, Aluminijev hidroksid, Aluminijev karbid, Aluminijev klorid, Aluminijev nitrid, Aluminijev oksid, Aluminijev sulfat, Alzheimerjeva bolezen, Amalgam, Ameriški državni inštitut za standarde, Amin, Amonijak, Amper, Antacid, Argon, Asteroid, Avstralija, Železo, Baker, Bakterije, Barijev fluorid, Bayerjev proces, Baza (kemija), Bemit, Beril, Biologija, Boksit, Bor, Britanska Kolumbija, Cink, Clausov proces, Diaspor, Disproporcionacija, Duraluminij, Ekološka nesreča v Ajki, Električna prevodnost, Elektroliza, Endocitoza, Endotelij, Estrogen, Falklandska vojna, Fluorit, ... Razširi indeks (141 več) »
- Kemični elementi
- Mehke kovine
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Poglej Aluminij in Acetilen
Alergijski kontaktni dermatitis
Alergijski kontaktni dermatitis je kronična ponavljajoča alergijska dermatoza, IV.
Poglej Aluminij in Alergijski kontaktni dermatitis
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Poglej Aluminij in Alken
Alkilacija
Alkilacija je prenos alkilne skupine z ene spojine na drugo.
Poglej Aluminij in Alkilacija
Aluminat
Tetrahidroksoaluminatni ion Aluminat je spojina, ki vsebuje aluminijev oksoanion.
Poglej Aluminij in Aluminat
Aluminijev acetat
Aluminijev acetat ali aluminijev etanoat, včasih okrajšano na AlAc, je kemijska spojina s formulo C6H9AlO6 ali Al(CH3COO)3.
Poglej Aluminij in Aluminijev acetat
Aluminijev fluorid
Aluminijev fluorid je kemijska spojina s formulo AlF3.
Poglej Aluminij in Aluminijev fluorid
Aluminijev fosfid
Aluminijev fosfid (AlP) je anorganska spojina, ki se uporablja v polprevodnikih in v proizvodnji pesticidov.
Poglej Aluminij in Aluminijev fosfid
Aluminijev hidrid
Aluminijev hidrid, katerega kemijska formula je AlH3, je spojina vodika in aluminija.
Poglej Aluminij in Aluminijev hidrid
Aluminijev hidroksid
Aluminijev hidroksid, tudi aluminijev hidrat ali trihidrat (Al2O3•3H2O), je aluminijeva spojina s kemijsko formulo Al(OH)3.
Poglej Aluminij in Aluminijev hidroksid
Aluminijev karbid
Aluminijev karbid je kemijska spojina s formulo Al4C3.
Poglej Aluminij in Aluminijev karbid
Aluminijev klorid
Aluminijev klorid je anorganska spojina s formulo AlCl3.
Poglej Aluminij in Aluminijev klorid
Aluminijev nitrid
Aluminijev nitrid je spojina aluminija in dušika s formulo AlN.
Poglej Aluminij in Aluminijev nitrid
Aluminijev oksid
Aluminijev oksid, aluminijev(III) oksid ali glinica je anorganska spojina s kemijsko formulo Al2O3.
Poglej Aluminij in Aluminijev oksid
Aluminijev sulfat
Aluminijev sulfat je kemijska spojina s formulo Al2(SO4)3.
Poglej Aluminij in Aluminijev sulfat
Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri so v ospredju znaki demence.
Poglej Aluminij in Alzheimerjeva bolezen
Amalgam
Amalgam je zlitina živega srebra s kovinami: natrijem, cinkom, bakrom, srebrom in zlatom.
Poglej Aluminij in Amalgam
Ameriški državni inštitut za standarde
Ameriški državni inšitut za standarde (znan tudi pod kratico ANSI) je neprofitno združenje v ZDA, ki skrbi za razvoj standardov za izdelke, storitve, sisteme, procese in osebje.
Poglej Aluminij in Ameriški državni inštitut za standarde
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Poglej Aluminij in Amin
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Aluminij in Amonijak
Amper
Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.
Poglej Aluminij in Amper
Antacid
Antacidi so skupina zdravil, ki se uporabljajo za zmanjševanje kislosti želodčnega soka.
Poglej Aluminij in Antacid
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej Aluminij in Argon
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Aluminij in Asteroid
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Aluminij in Avstralija
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Aluminij in Železo
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Aluminij in Baker
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Aluminij in Bakterije
Barijev fluorid
Barijev fluorid je trdna spojina barija in fluora s kemijsko formulo BaF2, ki tvori prozorne kristale.
Poglej Aluminij in Barijev fluorid
Bayerjev proces
Shema Bayerjevega procesa Bayerjev proces je glavni industrijski proces za proizvodnjo aluminijevega oksida (glinica, Al2O3) iz boksita.
Poglej Aluminij in Bayerjev proces
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Poglej Aluminij in Baza (kemija)
Bemit
Bemit je aluminijev oksid hidroksid s kemijsko formulo (γ-AlO(OH)).
Poglej Aluminij in Bemit
Beril
Beril je mineral, berilijev aluminijev ciklosilikat s kemijsko formulo Be3Al2.
Poglej Aluminij in Beril
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Aluminij in Biologija
Boksit
Boksit Boksit z jedrom nepreperele kamnine Boksit je najpomembnejša aluminijeva ruda.
Poglej Aluminij in Boksit
Bor
Bor ima lahko več pomenov.
Poglej Aluminij in Bor
Britanska Kolumbija
Britanska Kolumbija (ali BC) je ena od desetih kanadskih provinc.
Poglej Aluminij in Britanska Kolumbija
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Aluminij in Cink
Clausov proces
Kupi žvepla, proizvedenega po Clausovem postopku v Alberti, Kanada Clausov proces je najpomembnejši proces za odstranjevanje žvepla iz plinov.
Poglej Aluminij in Clausov proces
Diaspor
Diaspor je naravni aluminijev oksid hidroksid s kemijsko formulo, α-AlO(OH), ki kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu.
Poglej Aluminij in Diaspor
Disproporcionacija
Izraz disproporcionacija se v kemiji uporablja za opis dveh vrst kemijskih reakcij.
Poglej Aluminij in Disproporcionacija
Duraluminij
Duraluminij Duraluminij je zlitina iz aluminija, bakra, magnezija in mangana.
Poglej Aluminij in Duraluminij
Ekološka nesreča v Ajki
Mesto Ajka pred nesrečo Ekološka nesreča v mestu Ajka na Madžarskem se je pripetila 4. oktobra 2010, ko je popustil zbiralnik odpadnih snovi iz bližnje tovarne aluminija; posledično se je po naselju in okolici razlila strupena snov, ki je vstopila tudi v vodni sistem ter porečje in samo Donavo.
Poglej Aluminij in Ekološka nesreča v Ajki
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Poglej Aluminij in Električna prevodnost
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Poglej Aluminij in Elektroliza
Endocitoza
Endocitóza je celični proces, pri katerem celica vnese snov (molekule ali druge celice) prek celične membrane v svojo notranjost.
Poglej Aluminij in Endocitoza
Endotelij
Prikaz zgradbe žile z označenim endotelijem. Endotélij je notranja plast obtočil iz enoskladnega ploščatega epitelija.
Poglej Aluminij in Endotelij
Estrogen
Estriol (dve hidroksilni (OH–) skupini na obroču D (skrajni desni obroč)). Estrogéni so steroidni hormoni z 18 ogljikovimi atomi, ki se sintetizirajo v jajčnikih, manj tudi v modih.
Poglej Aluminij in Estrogen
Falklandska vojna
Falklandska vojna,, tudi anglo-argentinska vojna, britansko-argentinska vojna) je bila vojna med Argentino in Združenim kraljestvom, ki sta se sprli zaradi vprašanja posesti Falklandskih otokov, Južne Georgie in Južnega Sandwichevega otočja. Vojaški spopad je trajal 74 dni. Povod za vojno je bila zasedba Južne Georgie 19.
Poglej Aluminij in Falklandska vojna
Fluorit
Fluorit ali jedavec je kalcijeva sol fluorovodikove kisline s kemijsko formulo CaF2.
Poglej Aluminij in Fluorit
Fosfin
Fosfin je krajše ime za fosforjev hidrid (PH3), po poimenovanju IUPAC tudi kot fosfan.
Poglej Aluminij in Fosfin
Galun
O. Galun je kemijska spojina, običajno hidrirani dvojni aluminijev sulfat s splošno formulo, v kateri je X enovalentni kation, na primer kalij, natrij ali amonij.
Poglej Aluminij in Galun
Galvanski člen
Shema galvanskega člena Galvanski člen (tudi napetostni člen) je naprava, v kateri potekajo spontane redoks reakcije. Med galvanske člene uvrščamo baterije in akumulatorje, ki jih uporabljamo kot vir električne energije (enosmerne napetosti). Poenostavljeno lahko rečemo, da galvanski člen pretvarja kemično energijo v električno.
Poglej Aluminij in Galvanski člen
Gavs
Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.
Poglej Aluminij in Gavs
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Aluminij in Gen
Gibsit
Gibsit je ena od mineralnih oblik aluminijevega hidroksida (Al(OH)3).
Poglej Aluminij in Gibsit
Glinenec
Glinenci (KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8) so skupina kamninotvornih tektosilikatnih mineralov, ki sestavljajo okrog 60% Zemljine skorje.
Poglej Aluminij in Glinenec
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Aluminij in Glive
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Aluminij in Gostota
Granat
Granati so skupina silikatnih mineralov s splošno formulo X3Y23.
Poglej Aluminij in Granat
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Aluminij in Grki
Guma
Zbiranje lateksa iz ranjenega debla kavčukovca Guma je elastični ogljikovodikov polimer, ki ga pridobivamo iz mlečne emulzije (znane kot lateks) iz mnogih rastlin, lahko pa jo pridobimo tudi sintetično.
Poglej Aluminij in Guma
Hall-Héroultov proces
Hall–Héroult proces je glavni industrijski proces za proizvodnjo aluminija.
Poglej Aluminij in Hall-Héroultov proces
Hans Christian Ørsted
Hans Christian Ørsted, danski fizik in kemik, * 14. avgust 1777, Rudkøbing, otok Langeland, Danska, † 9. marec 1851, København, Danska.
Poglej Aluminij in Hans Christian Ørsted
Henri Sainte-Claire Deville
Henri Étienne Sainte-Claire Deville je bil francoski kemik, * 11. marec 1818, † 1. julij 1881.
Poglej Aluminij in Henri Sainte-Claire Deville
Hidrid
Hidrid je binarna spojina z vodikom (spojina med vodikom in še enim elementom), v kateri je vodik bolj ali manj elektronegativen del molekule te spojine.
Poglej Aluminij in Hidrid
Hidroliza
Hidroliza (iz grščine hydro.
Poglej Aluminij in Hidroliza
Humphry Davy
Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.
Poglej Aluminij in Humphry Davy
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Aluminij in Infrardeče valovanje
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Poglej Aluminij in Islandija
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Aluminij in Izotop
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Aluminij in Jeklo
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Aluminij in Kalcij
Kalciniranje
Kalciniranje je termični postopek pri katerem materialu povečamo gostoto ter mu zmanjšamo aktivno površino (bet).
Poglej Aluminij in Kalciniranje
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Poglej Aluminij in Kalij
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Aluminij in Kamnina
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Aluminij in Kanada
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Poglej Aluminij in Katalizator
Kelacija
Kelatni kompleks med EDTA in kovinski kationom (M) Kelácija je nastanek ali prisotnost dveh ali več koordinacijskih vezi med osrednjim kovinskim kationom ter polidentatnim ligandom, ki se z dvema ali več atomi veže v anorganski kompleks, imenovan kelat oz.
Poglej Aluminij in Kelacija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Aluminij in Kemijski element
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Poglej Aluminij in Kemijski simbol
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Poglej Aluminij in Keramika
Kerozin
Kerozin je brezbarven vnetljiv ogljikovodik, ki se pridobiva z destilacijo surove nafte.
Poglej Aluminij in Kerozin
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Aluminij in Kisik
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Aluminij in Kislina
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Aluminij in Kitajska
Kitara
Akustična kitara Kitára (gr. kithara) je strunsko glasbilo, ki ima po navadi 6 strun.
Poglej Aluminij in Kitara
Klorid
Kloridi so različne spojine s klorom, kar izključuje klorove spojine s kisikom in fluorom, kjer ima klor pozitivno vrednost oksidacijskega števila, saj sta elementa kisik in fluor bolj elektronegativna od klora in lahko le-tega oksidirata.
Poglej Aluminij in Klorid
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Aluminij in Klorovodikova kislina
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Aluminij in Korozija
Korund
Korund (staroindijsko kauruntaka - rubinasto rdeča) je mineral aluminijevega oksida in spada med okside.
Poglej Aluminij in Korund
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Aluminij in Kositer
Kost
Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.
Poglej Aluminij in Kost
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Aluminij in Kovina
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Aluminij in Kremen
Kriolit
Kriolit (Na3AlF6, natrijev heksafluorido aluminat) je mineral, ki je v naravi zelo redek.
Poglej Aluminij in Kriolit
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Poglej Aluminij in Krom
Krovno tkivo
Krovno tkivo (tudi vrhnjica, povrhnjica, epitel ali epitelij) je tkivo, ki ga sestavljajo celice na površini kože (kožna vrhnjica) ali notranjosti telesnih votlin ali organov sluznice.
Poglej Aluminij in Krovno tkivo
Krvno-možganska pregrada
Posnetek endotelija podganje krvno-možganske pregrade z elektronskim mikroskopom. Krvno-možgánska pregráda ali hématoencefálna bariêra je pregrada, ki ščiti možgane pred molekulami iz krvnega obtoka, hkrati pa omogoča esencialne presnovne procese v možganih.
Poglej Aluminij in Krvno-možganska pregrada
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Aluminij in Latinščina
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Poglej Aluminij in Ledvica
Lewisova teorija kislin in baz
Lewisova kislina je molekularna entiteta (in ustrezna kemijska vrsta), ki je akceptor (prejemnik) elektronskega para in zato sposobna reagirati z Lewisovo bazo, pri čemer nastane Lewisov adukt.
Poglej Aluminij in Lewisova teorija kislin in baz
Litijev hidrid
Litijev hidrid je anorganska spojina s formulo LiH.
Poglej Aluminij in Litijev hidrid
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Aluminij in Luna
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Aluminij in Magnezij
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Poglej Aluminij in Mangan
Masno število
Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.
Poglej Aluminij in Masno število
Mednarodna organizacija za standardizacijo
Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization; kratica ISO) je mednarodno združenje organizacij za standardizacijo iz preko 140 držav.
Poglej Aluminij in Mednarodna organizacija za standardizacijo
Meja plastičnosti
Meja plastičnosti (oznaka ReH) je tista meja, ki povzroči prvo trajno raztezanje.
Poglej Aluminij in Meja plastičnosti
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Aluminij in Metan
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Aluminij in Meteorit
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Aluminij in Mineral
Mohsova trdotna lestvica
Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.
Poglej Aluminij in Mohsova trdotna lestvica
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Aluminij in Nafta
Napoleon III.
Napoléon III.
Poglej Aluminij in Napoleon III.
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Aluminij in Natrij
Natrijev aluminat
Natrijev aluminat je pomembna anorganska spojina s poenostavljeno formulo NaAlO2.
Poglej Aluminij in Natrijev aluminat
Natrijev fluorid
Natrijev fluorid je anorganska spojina s formulo NaF.
Poglej Aluminij in Natrijev fluorid
Natrijev hidroksid
Natrijev hidroksid, znan tudi kot lužni kamen in kavstična soda,.
Poglej Aluminij in Natrijev hidroksid
Natrijev klorid
Natrijev klorid, imenovan tudi sol, navadna sol, namizna sol ali halit, je ionska spojina s kemijsko formulo NaCl.
Poglej Aluminij in Natrijev klorid
Nemški inštitut za standardizacijo
Logotip Nemški inštitut za standardizacijo (kratko DIN) je nemški nacionalni inštitut za standardizacijo, ki pripravlja standarde DIN.
Poglej Aluminij in Nemški inštitut za standardizacijo
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Aluminij in Norveška
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Aluminij in Ogljikovodik
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Aluminij in Ognjenik
Ohio
Ohio je zvezna država ZDA.
Poglej Aluminij in Ohio
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Aluminij in Oksid
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Aluminij in Oksidacijsko stanje
Oktaeder
animacija) Óktaeder (redkeje tudi osmérec in osmêrec) je konveksni polieder v splošnem omejen z osmimi mnogokotniki (po navadi trikotniki), ki predstavljajo stranske poloskve.
Poglej Aluminij in Oktaeder
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Aluminij in Organska kemija
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Poglej Aluminij in Osrednje živčevje
Osteopenija
Osteopenija je pojav zmanjšanja kostne mase zaradi spremenjenega razmerja med izgubljeno in obnovljeno kostno maso.
Poglej Aluminij in Osteopenija
Papir
srednjem veku konoplje Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli...
Poglej Aluminij in Papir
Paul Héroult
Paul Louis-Toussaint Héroult je bil francoski znanstvenik, ki je odkril elektrolizo aluminijevega oksida in razvil postopek za elektrolitsko proizvodnjo aluminija,R.J. Fruehan, urednik, in 20 avtorjev.
Poglej Aluminij in Paul Héroult
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Aluminij in Pšenica
Pierre Berthier
Pierre Berthier je bil francoski geolog in rudarski inženir, * 3. julij 1782, Nemours, Francija, 24. avgust 1861, Pariz, Francija.
Poglej Aluminij in Pierre Berthier
Pigment
Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.
Poglej Aluminij in Pigment
Pirotehnika
Pirothenika je znanost in obrt ustvarjanja ognjemetnih objektov, varnostnih vžigalnikov, svečk, eksplozivnih objektov, delov zračnih blazin ter plinskih eksplozij v rudarstvu, kamnoseštvu ter demoliciji.
Poglej Aluminij in Pirotehnika
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Aluminij in Platina
Polieten
konformaciji stopnice. Polieten (kratica: PE) ali polietilen je najpogostejša plastika.
Poglej Aluminij in Polieten
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Aluminij in Polimer
Polimorfizem (kristalografija)
V kristalografiji je polimorfizem sposobnost trdnine, da ima več kot eno kristalno strukturo.
Poglej Aluminij in Polimorfizem (kristalografija)
Prožnostni modul
Próžnostni módul (tudi módul elástičnosti (predvsem v strojništvu) ali tudi Youngov módul) je fizikalna količina, določena pri raztezanju in stiskanju teles kot razmerje med mehansko napetostjo (silo na enoto preseka) in relativnim raztezkom v Hookovem zakonu.
Poglej Aluminij in Prožnostni modul
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Aluminij in Proton
Québec
Quebec (po starem pravopisu Kvebek) je največja provinca Kanade s 7.546.131 prebivalci (2006).
Poglej Aluminij in Québec
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Aluminij in Radioaktivnost
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Aluminij in Razpolovni čas
Reducent
V kemijskih reakcijah, kot je oksidacija in redukcija (ali redoks reakcija), sta dve glavni vlogi: oksidant in reducent.
Poglej Aluminij in Reducent
Rubin
Neobdelan rubin iz Mjanmarja Rubin je izjemno redek in zelo cenjen dragi kamen.
Poglej Aluminij in Rubin
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Aluminij in Rusija
Safir
Safir je redek dragi kamen, mineral korunda.
Poglej Aluminij in Safir
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Aluminij in Silicij
Sirek
Sirek (znanstveno ime Sorghum) je rod številnih trav, med katerimi so nekatere vzgajane kot žita, od katerih je mnogo uporabljenih kot živalska krma oz.
Poglej Aluminij in Sirek
Smrtni odmerek
Strupena snov Smrtni odmerek je indikator smrtnosti določene snovi ali vrste sevanja.
Poglej Aluminij in Smrtni odmerek
Spajkanje
Spajkanje s pomočjo spajkalnika Spajkanje ali lotanje je postopek, pri katerem s staljeno kovino povežemo različne kose kovin.
Poglej Aluminij in Spajkanje
Spinel
Spinel je magnezijev aluminijev oksid MgAl2O4 in eden od mineralov iz obsežne spinelne skupine.
Poglej Aluminij in Spinel
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Aluminij in Srebro
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Aluminij in Starorimska civilizacija
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Aluminij in Steklo
Strojilo
Strojila so vodne raztopine organskih ali anorganskih snovi, s katerimi strojijo živalske kože.
Poglej Aluminij in Strojilo
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Aluminij in Sublimacija
Sulfat
Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.
Poglej Aluminij in Sulfat
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Aluminij in Supernova
Superprevodnost
kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.
Poglej Aluminij in Superprevodnost
Talum
Talum je proizvodno podjetje, specializirano za proizvodnjo primarnega aluminija in aluminijastih izdelkov.
Poglej Aluminij in Talum
Težka kovina
Težke kovine so skupina kovin, ki imajo specifično gostoto večjo od 5 kg/dm3 in nekatere med njimi so strupene.
Poglej Aluminij in Težka kovina
Termit (kemija)
Termit Termít je zmes finega aluminijevega prahu in železovega (III) oksida (rja) v približnem razmerju 1:3.
Poglej Aluminij in Termit (kemija)
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Poglej Aluminij in Tesla (enota)
Tetraeder
animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.
Poglej Aluminij in Tetraeder
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Aluminij in Toplota
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Poglej Aluminij in Toplotna prevodnost
Tranzistor
Različni tipi tranzistorjev Tranzístor je polprevodniški elektronski element s tremi priključki, ki ga uporabljamo za ojačevanje, preklapljanje, uravnavanje napetosti, modulacijo signalov in v številne druge namene.
Poglej Aluminij in Tranzistor
Trdnost
Tŕdnost gradiva je največja obremenitev, ki jo material zdrži preden se poruši.
Poglej Aluminij in Trdnost
Trdota
Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).
Poglej Aluminij in Trdota
Trimetilaluminij
Trimetilaluminij je organokovinska spojina s formulo Al2(CH3)6 ali skrajšano Al2Me6, (AlMe3)2 ali TMA.
Poglej Aluminij in Trimetilaluminij
Turkiz
Turkiz je neprozoren modrozelen fosfatni mineral s primesmi bakra in aluminija s kemijsko formulo CuAl6(PO4)4(OH)8•4H2O.
Poglej Aluminij in Turkiz
Usnje
Usnje je ustrojena živalska koža.
Poglej Aluminij in Usnje
Varjenje
Varjênje je spajanje dveh ali več delov osnovnega materiala v nerazdružljivo celoto.
Poglej Aluminij in Varjenje
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Aluminij in Vidni spekter
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Aluminij in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Aluminij in Vodik
Vodikov sulfid
Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.
Poglej Aluminij in Vodikov sulfid
Volt
Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.
Poglej Aluminij in Volt
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Aluminij in Vrstno število
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Aluminij in Združene države Amerike
Združeni arabski emirati
Združeni arabski emirati, ali na kratko ZAE, so država v zahodni Aziji (na Bližnjem vzhodu na vzhodnem koncu Arabskega polotoka, ki na severovzhodu in vzhodu meji na Oman, na jugu in zahodu na Saudovo Arabijo, ima pa tudi morsko mejo v Perzijskem zalivu s Katarjem in Iranom. Združeni arabski emirati so voljena monarhija, ki jo tvori federacija sedmih emiratov: Abu Dabi (glavno mesto), Dubaj, Fudžajra, Ras al Hajma, Šardža in Um al Kajvain.
Poglej Aluminij in Združeni arabski emirati
Zgoščenka
Zgoščenka Zgoščenka (kratica CD, angleško Compact Disc, kompaktni disk) je optični disk, ki ga uporabljamo za zapisovanje digitalnih podatkov.
Poglej Aluminij in Zgoščenka
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Aluminij in Zlato
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Poglej Aluminij in Zlitina
Znojenje
Obrazni znoj pri dečku. Znojenje (potenje ali transpiracija), je proizvodnja tekočin, ki jih izločajo žleze znojnice v koži sesalcev.
Poglej Aluminij in Znojenje
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Aluminij in Zrcalo
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Aluminij in Zvezda