Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Polimorfizem (kristalografija)

Index Polimorfizem (kristalografija)

V kristalografiji je polimorfizem sposobnost trdnine, da ima več kot eno kristalno strukturo.

Kazalo

  1. 48 odnosi: Agrokemija, Alotropija, Barva črte (mineralogija), Barvilo, Diamant, Dolomit, Eksploziv, Farmacija, Fosfor, Friedrich Wöhler, Glicin, Grafit, Heksagonalni kristalni sistem, Hrana, Izomer, Justus von Liebig, Kemijski element, Kloroform, Kofein, Koncentracija, Kositer, Kovalentna vez, Kovina, Kristal, Kristalna struktura, Kristalni habit, Kristalografija, Lom (mineralogija), Mineral, Mohsova trdotna lestvica, Molekula, Monoklinski kristalni sistem, Nekovina, Nitrobenzen, Organska spojina, Ortorombski kristalni sistem, Pigment, Polimer, Prostorska skupina, Sublimacija, Tališče, Termodinamika, TNT, Topilo, Topnost, Vodikova vez, Wilhelm Ostwald, Zdravilo.

Agrokemija

Ágrokemíja (kratica AK) ali kmetíjska kemíja je interdisciplinarna veda, ki povezuje agronomijo in kemijo.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Agrokemija

Alotropija

Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Alotropija

Barva črte (mineralogija)

Hematit z rdečo črto na porcelanski varovalki Barva črte, črta, včasih tudi barva prahu minerala je barva prahu, ki nastane, če se z mineralom podrge po neglazirani keramični ploščici.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Barva črte (mineralogija)

Barvilo

Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Barvilo

Diamant

Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Diamant

Dolomit

Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Dolomit

Eksploziv

Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Eksploziv

Farmacija

XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Farmacija

Fosfor

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Fosfor

Friedrich Wöhler

Friedrich Wöhler, nemški kemik, * 31. julij 1800, Eschersheim pri Frankfurtu na Maini, Hessen, Nemčija, † 23. september 1882, Göttingen.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Friedrich Wöhler

Glicin

Glicin (skrajšano Gly ali G), je najmanjša od 20 aminokislin, ki jih je običajno srečati v beljakovinah; glicin je tudi najmanjša možna amino kislina - namesto stranske verige kot pri drugih amino kislinah je v glicinu najti en sam vodik.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Glicin

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Grafit

Heksagonalni kristalni sistem

Heksagonalni kristali berila Heksagonalni kristalni sistem je eden od sedmih kristalnih sistemov.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Heksagonalni kristalni sistem

Hrana

Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Hrana

Izomer

Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Izomer

Justus von Liebig

Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Justus von Liebig

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Kemijski element

Kloroform

Kloroform je organska spojina s furmulo CHCl3 in eden od štirih klorometanov.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Kloroform

Kofein

Molekularna struktura kofeina Kofein (tudi trimetilksantin (C8H10N4O2), tein, matein, guaranin in metiloteobromin) je naravni alkaloid, ki ga pridobivamo iz kavnih zrn, iz listov čajevca in iz kakavovih zrn.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Kofein

Koncentracija

Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Koncentracija

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Kositer

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Kovalentna vez

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Kovina

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Kristal

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Kristalna struktura

Kristalni habit

Piritno sonce. Med tesno stisnjenimi sloji skrilavca je bil skupek prisiljen rasti v gostih stranskih žarkih. V normalnih pogojih bi se pirit razvil v obliki kock ali piritoedrov. Kristalni habit je opis značilnih oblik in agregatov, ki jih tvori nek mineral.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Kristalni habit

Kristalografija

Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Kristalografija

Lom (mineralogija)

Lom je razpad minerala v nepravilne oblike, ki niso očitno povezane z njegovo notranjo strukturo.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Lom (mineralogija)

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Mineral

Mohsova trdotna lestvica

Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Mohsova trdotna lestvica

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Molekula

Monoklinski kristalni sistem

Monoklinski kristali ortoklaza Monoklinski kristalni sistem ali monoklinska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Monoklinski kristalni sistem

Nekovina

Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Nekovina

Nitrobenzen

Nitrobenzen je organska spojina s kemično formulo C6H5NO2.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Nitrobenzen

Organska spojina

Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Organska spojina

Ortorombski kristalni sistem

Ortorombski kristalni sistem ali ortorombska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov oziroma mrežnih točkovnih skupin.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Ortorombski kristalni sistem

Pigment

Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Pigment

Polimer

Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Polimer

Prostorska skupina

V kristalografiji je prostorska skupina ali kristalografska skupina ali Fedorova skupina kristala opis njegove simetrije, ki ima lahko eno od 230 možnih simetrij.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Prostorska skupina

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Sublimacija

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Tališče

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Termodinamika

TNT

TNT je tričrkovni akronim za.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in TNT

Topilo

Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Topilo

Topnost

Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Topnost

Vodikova vez

vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Vodikova vez

Wilhelm Ostwald

Wilhelm Ostwald, nemški kemik in filozof, * 2. september 1853, Riga, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 4. april 1932 Leipzig, Nemčija.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Wilhelm Ostwald

Zdravilo

Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.

Poglej Polimorfizem (kristalografija) in Zdravilo

Prav tako znan kot Polimorfizem.