Kazalo
51 odnosi: Alotropija, Atom, Brom, Brus, Diamant, Električna prevodnost, Elektroda, Elektron, Fluor, Halogen, Heksagonalni kristalni sistem, Hibridizacija orbital, Ion, Jedrski reaktor, Jod, Kalij, Katalizator, Kisik, Koks, Kost, Kristal, Kristalizacija, Krom, Kubični kristalni sistem, Les, Lopatica, Mazalna mast, Mazivo, Moderator (reaktor), Natezna trdnost, Nekovina, Nikelj, Nogometna žoga, Oglje, Ogljik, Ogljikov monoksid, Ogljikovo vlakno, Organska spojina, Para, Premog, Prevodni pas, Ravnina, Redoks reakcija, Saje, Silicij, Svinčnik, Temperatura, Turbina, Voda, Vodik, ... Razširi indeks (1 več) »
- Umetniški materiali
Alotropija
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).
Poglej Grafit in Alotropija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Grafit in Atom
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Grafit in Brom
Brus
Brus je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.
Poglej Grafit in Brus
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Poglej Grafit in Diamant
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Poglej Grafit in Električna prevodnost
Elektroda
Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.
Poglej Grafit in Elektroda
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Grafit in Elektron
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Grafit in Fluor
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Grafit in Halogen
Heksagonalni kristalni sistem
Heksagonalni kristali berila Heksagonalni kristalni sistem je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Grafit in Heksagonalni kristalni sistem
Hibridizacija orbital
Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.
Poglej Grafit in Hibridizacija orbital
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Grafit in Ion
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Grafit in Jedrski reaktor
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Grafit in Jod
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Poglej Grafit in Kalij
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Poglej Grafit in Katalizator
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Grafit in Kisik
Koks
Koks Koks je trden ostanek žganja bituminoznih premogov z majhno vsebnostjo pepela in žvepla.
Poglej Grafit in Koks
Kost
Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.
Poglej Grafit in Kost
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Grafit in Kristal
Kristalizacija
geometrije. Kristalizacija je oblikovanje trdnih delcev v homogeni fazi: v plinu, v talini ali raztopini.
Poglej Grafit in Kristalizacija
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Poglej Grafit in Krom
Kubični kristalni sistem
Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.
Poglej Grafit in Kubični kristalni sistem
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Grafit in Les
Lopatica
Lopatica Lopatica, plečnica ali skapula je ploščata, trioglata kost z dvema ploskvama, tremi vogali in tremi robovi.
Poglej Grafit in Lopatica
Mazalna mast
Mazalna mast se v tehniki uporablja pri vseh gibljivih strojnih elementih kot so, zglobi, zobčeniki, drsne ploskve, včasih pa tudi na izpostavljenih mestih kot površinska zaščita.
Poglej Grafit in Mazalna mast
Mazivo
Mazivo (tudi lubrikant) je snov, ki pomaga zmanjšati trenje in temperature med drsenjem dveh ali več površin in tako pripomorejo k boljšemu delovanju mehanizma.
Poglej Grafit in Mazivo
Moderator (reaktor)
Moderator nevtronov je material, ki v jedrskem reaktorju upočasnjuje hitrost nevtronov.
Poglej Grafit in Moderator (reaktor)
Natezna trdnost
Natezna trdnost (pogosto tudi Rm) je mehanska lastnost materiala, definirana kot maksimalna napetost, ki jo palica iz tega materiala še lahko prenese, preden pride do ireverzibilnih sprememb (plastične deformacije ali pretrganja -- ločimo več vrst nateznih trdnosti).
Poglej Grafit in Natezna trdnost
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Poglej Grafit in Nekovina
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Grafit in Nikelj
Nogometna žoga
Nogométna žóga je žoga, napihnjena z zrakom, ki se uporablja za igranje enega izmed športov, nogometa.
Poglej Grafit in Nogometna žoga
Oglje
Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.
Poglej Grafit in Oglje
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Grafit in Ogljik
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Grafit in Ogljikov monoksid
Ogljikovo vlakno
Tkanina iz ogljikovih vlaken Ogljikova vlakna (s tujko tudi karbonska vlakna) uvrščamo v strojništvu v skupino kompozitnih materialov.
Poglej Grafit in Ogljikovo vlakno
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Grafit in Organska spojina
Para
kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.
Poglej Grafit in Para
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Grafit in Premog
Prevodni pas
Prevodni pas je energijski pas elektronov, ki bi pri absolutni ničli ležal nad valenčnim pasom.
Poglej Grafit in Prevodni pas
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Grafit in Ravnina
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Grafit in Redoks reakcija
Saje
Saje je splošni izraz, ki se nanaša na nečistost ogljikovih delcev, izhaja iz neposrednega zgorevanja ogljikovodikov.
Poglej Grafit in Saje
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Grafit in Silicij
Svinčnik
Sprednji in zadnji konec HB svinčnika Svinčnik je pisalo s sredico (mino) iz mešanice grafita in gline, obdano z držalom iz lesa, plastike ali podobnega materiala.
Poglej Grafit in Svinčnik
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Grafit in Temperatura
Turbina
Parna turbina Turbina, iz grške besede τύρβη, tyrbē, ("turbulenca"), je rotirajoča mehanska naprava, ki pretvori energijo toka delovnega medija v mehansko delo.
Poglej Grafit in Turbina
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Grafit in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Grafit in Vodik
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Grafit in Zrak
Glej tudi
Umetniški materiali
Prav tako znan kot Grafit (snov).