Kazalo
54 odnosi: Agregatno stanje, Analizna kemija, Antimon, Arzen, Astat, ŽivÄni prenašalec, Baker, Belilo, Bizmut, Brom, Celuloza, ElektriÄni dipolni moment, Elektron, Elektronegativnost, Fluor, Gostota, GršÄina, Hormon, Ion, Jeklo, Jod, Kelvin, KemiÄna vez, Kemijski element, Kislina, Klor, Kovalentna vez, Kovina, LatinšÄina, Mikroorganizem, Mineral, Molekula, Nekovina, Nikelj, Orbitala, Papir, Periodni sistem elementov, Radioaktivnost, Razpad alfa, Sol, Spojina, Steklo, Svetloba, TališÄe, Temperatura, Tenes, Tiroksin, Tkanina, Toplota, Torij, ... RazÅ”iri indeks (4 veÄ) »
- Halogeni
- Skupine kemiÄnih elementov
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, doloÄeno z znaÄilnimi makroskopskimi znaÄilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Halogen in Agregatno stanje
Analizna kemija
Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je podroÄje kemije, ki preuÄuje loÄevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemiÄnih sestavin naravnih in umetnih snovi.
Poglej Halogen in Analizna kemija
Antimon
Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.
Poglej Halogen in Antimon
Arzen
Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.
Poglej Halogen in Arzen
Astat
Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.
Poglej Halogen in Astat
ŽivÄni prenašalec
ŽivÄni prenašalci ali nevrotransmitorji so skupina heterogenih biokemiÄnih snovi, ki prenašajo informacije med nevroni preko sinaps.
Poglej Halogen in ŽivÄni prenašalec
Baker
Baker je kemiÄni element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Halogen in Baker
Belilo
Hong Kongu. Belilo je splošno ime za kemiÄna sredstva za domaÄo in industrijsko uporabo, ki služijo za beljenje tekstila in celuloze, ÄišÄenje ali dezinfekcijo.
Poglej Halogen in Belilo
Bizmut
Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.
Poglej Halogen in Bizmut
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Halogen in Brom
Celuloza
Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.
Poglej Halogen in Celuloza
ElektriÄni dipolni moment
ElektriÄni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna koliÄina, ki oznaÄuje elektriÄni dipol.
Poglej Halogen in ElektriÄni dipolni moment
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim elektriÄnim nabojem 1,6 As.
Poglej Halogen in Elektron
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo oznaÄujemo z grško Ärko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenÄne elektrone.
Poglej Halogen in Elektronegativnost
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Halogen in Fluor
Gostota
Gostôta (oznaÄba \rho\) je fizikalna koliÄina, doloÄena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifiÄne prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Halogen in Gostota
GršÄina
GÅšÄina (novogrško, Elliniká, starogrško, HellÄnikįø) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v GrÄiji.
Poglej Halogen in GršÄina
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμĻνη.
Poglej Halogen in Hormon
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni elektriÄno nabiti delec, ki nastane, Äe se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali veÄ elektronov.
Poglej Halogen in Ion
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Halogen in Jeklo
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoliÄast) je kemiÄni element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Halogen in Jod
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamiÄne temperature.
Poglej Halogen in Kelvin
KemiÄna vez
KémiÄna véz ali véz je v kemiji privlaÄna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Halogen in KemiÄna vez
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémiÄna prvína) je snov, ki je ni mogoÄe z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Halogen in Kemijski element
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekoÄina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acÄre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordeÄijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Halogen in Kislina
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemiÄni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Halogen in Klor
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali veÄ elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Halogen in Kovalentna vez
Kovina
Kristali galija VroÄe kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Halogen in Kovina
LatinšÄina
LatinšÄina (latinsko lingua Latina) je antiÄni indoevropski jezik in eden od dveh klasiÄnih jezikov Evrope.
Poglej Halogen in LatinšÄina
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim oÄesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Halogen in Mikroorganizem
Mineral
RazliÄni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z znaÄilno kristalno zgradbo, nastala s pomoÄjo geoloških procesov.
Poglej Halogen in Mineral
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekoÄinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Halogen in Molekula
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima znaÄilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja elektriÄni tok in toploto.
Poglej Halogen in Nekovina
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemiÄni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Halogen in Nikelj
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Halogen in Orbitala
Papir
srednjem veku konoplje Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (Ärke in/ali Ärte), simboli...
Poglej Halogen in Papir
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajoÄih se kemijskih lastnostih.
Poglej Halogen in Periodni sistem elementov
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Halogen in Radioaktivnost
Razpad alfa
Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.
Poglej Halogen in Razpad alfa
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike veÄine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Halogen in Sol
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali veÄ kemiÄnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki doloÄa spojino.
Poglej Halogen in Spojina
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristaliniÄna), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktiÄno, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optiÄno vlakno za hiter prenos optiÄnih signalov.
Poglej Halogen in Steklo
Svetloba
valovne dolžine (rdeÄa) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loÄi. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri razliÄnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Halogen in Svetloba
TališÄe
TalíšÄe (TT) (tudi strdíšÄe, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšÄe, zmrzíšÄe ali zmrzovalíšÄe) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Halogen in TališÄe
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z doloÄeno povpreÄno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upoÄasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veliÄin in termodinamiÄnih spremenljivk, ki doloÄa toplotno stanje teles.
Poglej Halogen in Temperatura
Tenes
Tenes je sintetiÄni kemiÄni element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Halogen in Tenes
Tiroksin
Struktura tiroksina, T4. Tiroksin, tetrajodtironin ali okrajšano T4http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541690/tiroksin?query.
Poglej Halogen in Tiroksin
Tkanina
Tkanina Tkanina je tekstilni izdelek, narejen s tkanjem.
Poglej Halogen in Tkanina
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z razliÄnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Halogen in Toplota
Torij
Torij Torij je kemiÄni element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Poglej Halogen in Torij
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemiÄni element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Halogen in Uran
Vodik
Vodík je kemiÄni element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Halogen in Vodik
VrelišÄe
VrelíšÄe (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Halogen in VrelišÄe
Zob
Zob je trd izrastek v Äeljustih številnih vretenÄarjev.
Poglej Halogen in Zob
Glej tudi
Halogeni
Skupine kemiÄnih elementov
Prav tako znan kot Element 17. skupine, Fluorova skupina, Halogeni, Halogeni elementi, Halogeni plini, Halogenid.