Kazalo
139 odnosi: Absolutna ničla, Agregatno stanje, Aktinij, Aktinoidi, Alkalijska kovina, Alkimija, Alotropija, Apno, Argon, Astat, Astronomija, Atom, Atomska teža, Atomsko jedro, Šibka kovina, Žlahtni plin, Časovnica odkritij kemijskih elementov, Baker, Bar (enota), Barion, Berilij, Biologija, Bizmut, Blok periodnega sistema, Brom, Celzijeva temperaturna lestvica, Cezij, Delec alfa, Delec beta, Devterij, Diamant, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Družba, Dušik, Električni naboj, Elektrika, Elektron, Enota atomske mase, Fizika, Fluorit, Francij, Galij, Geologija, Gostota, Grafen, Grafit, Gram, Halogen, Heksagonalni kristalni sistem, Helij, ... Razširi indeks (89 več) »
Absolutna ničla
Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.
Poglej Kemijski element in Absolutna ničla
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Kemijski element in Agregatno stanje
Aktinij
Aktinij (latinsko actinium) je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom Ac in atomskim številom 89.
Poglej Kemijski element in Aktinij
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Kemijski element in Aktinoidi
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Kemijski element in Alkalijska kovina
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Poglej Kemijski element in Alkimija
Alotropija
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).
Poglej Kemijski element in Alotropija
Apno
Apno je lahko.
Poglej Kemijski element in Apno
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej Kemijski element in Argon
Astat
Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.
Poglej Kemijski element in Astat
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Kemijski element in Astronomija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Kemijski element in Atom
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Poglej Kemijski element in Atomska teža
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Kemijski element in Atomsko jedro
Šibka kovina
Šibke kovine ali po-prehodne kovine ali kovine iz bloka p so razred kemijskih elementov, ki so v periodnem sistemu elementov umeščeni desno od prehodnih kovin.
Poglej Kemijski element in Šibka kovina
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Kemijski element in Žlahtni plin
Časovnica odkritij kemijskih elementov
Odkritje 118 kemijskih elementov, za katere je znano, da obstajajo v letu 2021, je predstavljeno v kronološkem vrstnem redu.
Poglej Kemijski element in Časovnica odkritij kemijskih elementov
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Kemijski element in Baker
Bar (enota)
Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.
Poglej Kemijski element in Bar (enota)
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Poglej Kemijski element in Barion
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Poglej Kemijski element in Berilij
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Kemijski element in Biologija
Bizmut
Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.
Poglej Kemijski element in Bizmut
Blok periodnega sistema
Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.
Poglej Kemijski element in Blok periodnega sistema
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Kemijski element in Brom
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Kemijski element in Celzijeva temperaturna lestvica
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Poglej Kemijski element in Cezij
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Kemijski element in Delec alfa
Delec beta
Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.
Poglej Kemijski element in Delec beta
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Poglej Kemijski element in Devterij
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Poglej Kemijski element in Diamant
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Poglej Kemijski element in Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Družba
Družba je velika množica različnih družbenih skupin.
Poglej Kemijski element in Družba
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Kemijski element in Dušik
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Kemijski element in Električni naboj
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Kemijski element in Elektrika
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Kemijski element in Elektron
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Poglej Kemijski element in Enota atomske mase
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Kemijski element in Fizika
Fluorit
Fluorit ali jedavec je kalcijeva sol fluorovodikove kisline s kemijsko formulo CaF2.
Poglej Kemijski element in Fluorit
Francij
Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87.
Poglej Kemijski element in Francij
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Poglej Kemijski element in Galij
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Kemijski element in Geologija
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Kemijski element in Gostota
Grafen
satovja iz atomov ogljika Grafén je trdna snov, sestavljena iz čistega ogljika, kjer so atomi razporejeni v vzorec pravilnih šestkotnikov podoben grafitu, vendar z debelino enega atoma.
Poglej Kemijski element in Grafen
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Poglej Kemijski element in Grafit
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Poglej Kemijski element in Gram
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Kemijski element in Halogen
Heksagonalni kristalni sistem
Heksagonalni kristali berila Heksagonalni kristalni sistem je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Kemijski element in Heksagonalni kristalni sistem
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Kemijski element in Helij
Inženirstvo
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Inženirstvo je uporaba znanstvenih, ekonomskih, socialnih in praktičnih znanj z namenom načrtovanja, gradnje in vzdrževanja zgradb, strojev, naprav, sistemov, materialov in procesov.
Poglej Kemijski element in Inženirstvo
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Poglej Kemijski element in Ionizacija
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Kemijski element in Izotop
Izotopi vodika
Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.
Poglej Kemijski element in Izotopi vodika
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Kemijski element in Kapljevina
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Kemijski element in Kemična vez
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Kemijski element in Kemija
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Kemijski element in Kemijska reakcija
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Poglej Kemijski element in Kemijski simbol
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Kemijski element in Kisik
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Kemijski element in Kmetijstvo
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Kemijski element in Kovina
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Poglej Kemijski element in Kristalna struktura
Kubični kristalni sistem
Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.
Poglej Kemijski element in Kubični kristalni sistem
Lantanoidi
Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.
Poglej Kemijski element in Lantanoidi
Litija
Litija (LittaiLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 90, 92–93.) je mesto s 6.700 prebivalci v osrednji Sloveniji.
Poglej Kemijski element in Litija
Masno število
Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.
Poglej Kemijski element in Masno število
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Kemijski element in Medicina
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Kemijski element in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Kemijski element in Mineral
Molekularna geometrija
Molekularna geometrija opisuje tridimenzionalno razporeditev atomov v molekuli.
Poglej Kemijski element in Molekularna geometrija
Monoklinski kristalni sistem
Monoklinski kristali ortoklaza Monoklinski kristalni sistem ali monoklinska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Kemijski element in Monoklinski kristalni sistem
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Kemijski element in Naravno število
Narodni laboratorij Los Alamos
Narodni laboratorij Los Alamos, zračni posnetek iz leta 1995. Narodni laboratorij Los Alamos (izvirni angleški naziv Los Alamos National Laboratory; kratica LANL; tudi Site Y, Los Alamos Laboratory in Los Alamos Scientific Laboratory) je narodni laboratorij, ki spada pod Oddelek za energijo ZDA (DOE), upravlja pa ga Univerza Kalifornije.
Poglej Kemijski element in Narodni laboratorij Los Alamos
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Poglej Kemijski element in Nekovina
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Kemijski element in Nemčija
Neptunij
Neptunij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Np in atomsko število 93.
Poglej Kemijski element in Neptunij
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Kemijski element in Nevtron
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Poglej Kemijski element in Nukleon
Nukleosinteza
Nukleosinteza je proces, ki iz prejšnjih jeder in nukleonov (protonov in nevtronov) ustvari nova atomska jedra.
Poglej Kemijski element in Nukleosinteza
Obrazilo
Obrazilo, afiks ali pona je morfem (ali morfemska zveza), s katerim delamo novo besedo, npr..
Poglej Kemijski element in Obrazilo
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Kemijski element in Oganeson
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Kemijski element in Ogljik
Ogljik-14
Ogljik-14, C-14, ali radioogljik je radioaktivni izotop ogljika, katerega atomsko jedro vsebuje 6 protonov in 8 nevtronov.
Poglej Kemijski element in Ogljik-14
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Kemijski element in Ogljikov dioksid
Ogljikova nanocevka
Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.
Poglej Kemijski element in Ogljikova nanocevka
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Kemijski element in Orbitala
Ortorombski kristalni sistem
Ortorombski kristalni sistem ali ortorombska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov oziroma mrežnih točkovnih skupin.
Poglej Kemijski element in Ortorombski kristalni sistem
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Kemijski element in Osončje
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Kemijski element in Ozračje
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Kemijski element in Pariz
Perioda periodnega sistema
Periodni sistem kemijskih elementov Perioda periodnega sistema je vrstica periodnega sistema elementov, ki je urejena tako, da so elementi s sorodnimi kemijskimi lastnostmi zapisani v isti vertikalni koloni – skupini periodnega sistema.
Poglej Kemijski element in Perioda periodnega sistema
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Kemijski element in Periodni sistem elementov
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Kemijski element in Planet
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Kemijski element in Plin
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Poglej Kemijski element in Plutonij
Polkovina
Pólkovína ali metaloíd je tisti kemijski element, katerega ionizacijske in vezne lastnosti so med lastnostmi kovin in nekovin.
Poglej Kemijski element in Polkovina
Polonij
Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.
Poglej Kemijski element in Polonij
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Kemijski element in Polprevodnik
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Kemijski element in Prapok
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Kemijski element in Prehodni element
Prometij
Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.
Poglej Kemijski element in Prometij
Protaktinij
Protaktinij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pa in atomsko število 91.
Poglej Kemijski element in Protaktinij
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Kemijski element in Proton
Prvobitni nuklid
skorji celinske Zemlje na osnovi atoma Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje.
Poglej Kemijski element in Prvobitni nuklid
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Poglej Kemijski element in Radij
Radioaktivni izotop
Radioaktivni izotop je atom.
Poglej Kemijski element in Radioaktivni izotop
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Kemijski element in Radioaktivnost
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Poglej Kemijski element in Radon
Razpad alfa
Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.
Poglej Kemijski element in Razpad alfa
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Kemijski element in Razpolovni čas
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Kemijski element in Realno število
Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.
Poglej Kemijski element in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Kemijski simbol.
Poglej Kemijski element in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Skupina periodnega sistema
Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.
Poglej Kemijski element in Skupina periodnega sistema
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Kemijski element in Snov
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Kemijski element in Spojina
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Kemijski element in Srebro
Standardna tvorbena entalpija
Standardna tvorbena entalpija (znak ΔHto ali ΔtHo) je toplota, ki se sprosti ali porabi pri nastanku enega mola spojine iz elementov pri standardnih pogojih.
Poglej Kemijski element in Standardna tvorbena entalpija
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Poglej Kemijski element in Standardni pogoji
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Kemijski element in Svinec
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Kemijski element in Tališče
Težka kovina
Težke kovine so skupina kovin, ki imajo specifično gostoto večjo od 5 kg/dm3 in nekatere med njimi so strupene.
Poglej Kemijski element in Težka kovina
Tehnecij
Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.
Poglej Kemijski element in Tehnecij
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Kemijski element in Tenes
Termokemija
kemijske spremembe. Ti poskusi so postali temeljni kamen termokemije. Têrmokemíja v termodinamiki in fizikalni kemiji predstavlja študij energijskih sprememb pri kemijskih reakcijah in fizikalnih spremembah, kamor sodita npr.
Poglej Kemijski element in Termokemija
Tetragonalni kristalni sistem
Tetragonalni kristalni sistem ali tetragonalna singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Kemijski element in Tetragonalni kristalni sistem
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Poglej Kemijski element in Torij
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Kemijski element in Trdnina
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Kemijski element in Uran
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Kemijski element in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Kemijski element in Vodik
Volfram
Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.
Poglej Kemijski element in Volfram
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Kemijski element in Vrelišče
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Kemijski element in Vrstno število
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Kemijski element in Zemlja
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Kemijski element in Zemljoalkalijska kovina
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Kemijski element in Zlato
Zmes
Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.
Poglej Kemijski element in Zmes
Prav tako znan kot Kemijska prvina, Kemična prvina, Kemični element.