Podobnosti med Atom in Kemijski element
Atom in Kemijski element Å”e 32 stvari v skupni (v Unijapedija): Bizmut, Delec alfa, Delec beta, Devterij, Dušik, Elektron, Enota atomske mase, Gram, Izotop, KemiÄna vez, Kemija, Kemijska reakcija, Masno število, Mednarodna zveza za Äisto in uporabno kemijo, Nukleon, Oganeson, Ogljik, Orbitala, OsonÄje, Plin, Prometij, Prvobitni nuklid, Radij, Radioaktivnost, Razpolovni Äas, Snov, Spojina, Tehnecij, Uran, Vodik, ..., Vrstno število, Zemlja. RazÅ”iri indeks (2 veÄ) »
Bizmut
Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.
Atom in Bizmut · Bizmut in Kemijski element ·
Delec alfa
Delci α so ionizirajoÄe sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Atom in Delec alfa · Delec alfa in Kemijski element ·
Delec beta
Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.
Atom in Delec beta · Delec beta in Kemijski element ·
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira poÄasneje.
Atom in Devterij · Devterij in Kemijski element ·
Dušik
Dušik je kemiÄni element s simbolom N in atomskim številom 7.
Atom in Dušik · Dušik in Kemijski element ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim elektriÄnim nabojem 1,6 As.
Atom in Elektron · Elektron in Kemijski element ·
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v Äast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Atom in Enota atomske mase · Enota atomske mase in Kemijski element ·
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Atom in Gram · Gram in Kemijski element ·
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z razliÄnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Atom in Izotop · Izotop in Kemijski element ·
KemiÄna vez
KémiÄna véz ali véz je v kemiji privlaÄna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Atom in KemiÄna vez · Kemijski element in KemiÄna vez ·
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oÄe sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipÄansko kÄme - (Ärna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko Ų§ŁŲ®ŁŁ ŁŲ§Ų”: al-kÄ«miyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preuÄuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Atom in Kemija · Kemija in Kemijski element ·
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Atom in Kemijska reakcija · Kemijska reakcija in Kemijski element ·
Masno število
Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.
Atom in Masno število · Kemijski element in Masno število ·
Mednarodna zveza za Äisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za Äisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posveÄena napredku kemije.
Atom in Mednarodna zveza za Äisto in uporabno kemijo · Kemijski element in Mednarodna zveza za Äisto in uporabno kemijo ·
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v veÄ legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Atom in Nukleon · Kemijski element in Nukleon ·
Oganeson
Oganeson je sintetiÄni kemiÄni element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Atom in Oganeson · Kemijski element in Oganeson ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemiÄni element s simbolom C in atomskim številom 6.
Atom in Ogljik · Kemijski element in Ogljik ·
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Atom in Orbitala · Kemijski element in Orbitala ·
OsonÄje
Naše OsónÄje (tudi SónÄev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Atom in OsonÄje · Kemijski element in OsonÄje ·
Plin
SkladišÄe naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri Äemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Atom in Plin · Kemijski element in Plin ·
Prometij
Prometij je kemiÄni element s simbolom Pm in atomskim številom 61.
Atom in Prometij · Kemijski element in Prometij ·
Prvobitni nuklid
skorji celinske Zemlje na osnovi atoma Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje.
Atom in Prvobitni nuklid · Kemijski element in Prvobitni nuklid ·
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemiÄni element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Atom in Radij · Kemijski element in Radij ·
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Atom in Radioaktivnost · Kemijski element in Radioaktivnost ·
Razpolovni Äas
Razpolóvni Äás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematiÄni in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Atom in Razpolovni Äas · Kemijski element in Razpolovni Äas ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Atom in Snov · Kemijski element in Snov ·
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali veÄ kemiÄnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki doloÄa spojino.
Atom in Spojina · Kemijski element in Spojina ·
Tehnecij
Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.
Atom in Tehnecij · Kemijski element in Tehnecij ·
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemiÄni element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Atom in Uran · Kemijski element in Uran ·
Vodik
Vodík je kemiÄni element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Atom in Vodik · Kemijski element in Vodik ·
Vrstno število
Z - Vrstno število VÅstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istoÄasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Atom in Vrstno število · Kemijski element in Vrstno število ·
Zemlja
Zemlja Ų²Ł ŪŁ je eden izmed planetov OsonÄja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoÄa voda in Äloveštvo.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vpraŔanja
- Kaj Atom in Kemijski element imajo skupnega
- KakŔne so podobnosti med Atom in Kemijski element
Primerjava med Atom in Kemijski element
Atom 106 odnose, medtem ko je Kemijski element 139. Saj imajo skupno 32, indeks Jaccard je 13.06% = 32 / (106 + 139).
Reference
Ta Älanek prikazuje razmerje med Atom in Kemijski element. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izloÄen informacije, obiÅ”Äite: