Kazalo
39 odnosi: Alotropija, Antracen, Aromatičnost, Atom, Benzen, Diracov fermion, Električna prevodnost, Elektronski element, Grafit, Gram, Hibridizacija orbital, Kemična vez, Kemijska reakcija, Kvadratni meter, Kvazidelec, Masa, Material, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Molekula, Naftalen, Nanometer, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziko, Oglje, Ogljik, Ogljikovodik, Physical Review Letters, Pravilni mnogokotnik, Prenosni telefon, Ravnina, Science, Silicij, Silicijev dioksid, Snov, Spojina, Trdnina, Trdnost, Univerza Columbia, Volkmar Kohlschütter.
- Aromatske spojine
- Toksini
Alotropija
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).
Poglej Grafen in Alotropija
Antracen
Antracen je eden trdnih poliaromatskih ogljikovodikov (PAH), sestavljen iz treh taljenih benzenovih obročev.
Poglej Grafen in Antracen
Aromatičnost
Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.
Poglej Grafen in Aromatičnost
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Grafen in Atom
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Poglej Grafen in Benzen
Diracov fermion
Diracov fermion je fermion, ki ni sam sebi antidelec.
Poglej Grafen in Diracov fermion
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Poglej Grafen in Električna prevodnost
Elektronski element
Elektronski elementi so osnovni (elementarni) gradniki elektronskih vezij.
Poglej Grafen in Elektronski element
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Poglej Grafen in Grafit
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Poglej Grafen in Gram
Hibridizacija orbital
Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.
Poglej Grafen in Hibridizacija orbital
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Grafen in Kemična vez
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Grafen in Kemijska reakcija
Kvadratni meter
Kvadrátni méter (oznaka m²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.
Poglej Grafen in Kvadratni meter
Kvazidelec
Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.
Poglej Grafen in Kvazidelec
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Grafen in Masa
Material
Materiál ali gradívo je katerakoli trdna snov, ki jo ljudje uporabljamo za gradnjo strojev in zgradb, nadomestilo telesnih delov (implantati) ali umetniške upodobitve.
Poglej Grafen in Material
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Grafen in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Grafen in Molekula
Naftalen
| Section3.
Poglej Grafen in Naftalen
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Grafen in Nanometer
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Grafen in Nobelova nagrada
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Grafen in Nobelova nagrada za fiziko
Oglje
Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.
Poglej Grafen in Oglje
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Grafen in Ogljik
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Grafen in Ogljikovodik
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Poglej Grafen in Physical Review Letters
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Grafen in Pravilni mnogokotnik
Prenosni telefon
Samsung SGH-C200 Prenosni telefon (tudi mobilni telefon, mobitel, mobilec ali mobilnik) je elektronska telekomunikacijska naprava z osnovnimi zmožnostmi, enakimi običajnemu stacionarnemu telefonu, poleg tega pa je popolnoma prenosna in ne potrebuje žične povezave s telefonskim omrežjem.
Poglej Grafen in Prenosni telefon
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Grafen in Ravnina
Science
Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).
Poglej Grafen in Science
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Grafen in Silicij
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Grafen in Silicijev dioksid
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Grafen in Snov
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Grafen in Spojina
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Grafen in Trdnina
Trdnost
Tŕdnost gradiva je največja obremenitev, ki jo material zdrži preden se poruši.
Poglej Grafen in Trdnost
Univerza Columbia
Univerza Columbia je ameriška zasebna univerza s sedežem v New Yorku, New York, ZDA.
Poglej Grafen in Univerza Columbia
Volkmar Kohlschütter
Volkmar Kohlschütter, nemški kemik, * 29. avgust 1874, Forchheim, Nemčija, † 10. september 1938, Bern, Švica.
Poglej Grafen in Volkmar Kohlschütter