Kazalo
64 odnosi: Acetilen, Alkan, Alken, Alkin, Atmosfera nebesnega telesa, Benzen, Butan (plin), Cassini-Huygens, Cikloalkan, Cikloalken, Cikloheksan, Ciklopropan, Dekan (kemija), Dizel, Dušik, Elektronegativnost, Energija, Etan, Eten, Funkcionalna skupina, Gorenje (kemija), Homologna vrsta, Izobutan, Izomer, Kavčuk, Kemična vez, Kemijski element, Kiralnost (kemija), Kisik, Klorofil, Kovalentna vez, Metan, Meteor, Metilbutan, Molekula, Motor z notranjim zgorevanjem, Nafta, Naftalen, Naravni satelit, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikov hondrit, Organska spojina, Osončje, Ottov motor, Planet, Plin, Polieten, Polistiren, Propan, ... Razširi indeks (14 več) »
- Ogljikovodiki
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Poglej Ogljikovodik in Acetilen
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Ogljikovodik in Alkan
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Poglej Ogljikovodik in Alken
Alkin
etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.
Poglej Ogljikovodik in Alkin
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Ogljikovodik in Atmosfera nebesnega telesa
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Poglej Ogljikovodik in Benzen
Butan (plin)
Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10.
Poglej Ogljikovodik in Butan (plin)
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Ogljikovodik in Cassini-Huygens
Cikloalkan
Cikloalkani so nasičeni ogljikovodiki z enim ali več obroči.
Poglej Ogljikovodik in Cikloalkan
Cikloalken
Cikloalkeni so alkeni (ogljikovodiki z vsaj eno dvojno vezjo), sklenjeni v nearomatski obroč.
Poglej Ogljikovodik in Cikloalken
Cikloheksan
Cikloheksan (molekulska formula: C6 H12) je ciklični alkan z molekulsko formulo C6H12.
Poglej Ogljikovodik in Cikloheksan
Ciklopropan
Ciklopropan je cikloalkan z molekulsko formulo C3H6; sestavljen je iz treh ogljikovih atomov med seboj povezanih v obliki obroča, pri čemer je ogljikov atom ob dveh vodikovih atomov.
Poglej Ogljikovodik in Ciklopropan
Dekan (kemija)
Dekan ja nasičen ogljikovodik (alkan) s kemijsko formulo C10H22.
Poglej Ogljikovodik in Dekan (kemija)
Dizel
Dizel, izdelan leta 1897 Patent podeljen Rudolfu Dieslu za njegov dizel iz leta 1893 Dízel (tudi dízelmotór ali dízelski motór) je vrsta motorjev z notranjim zgorevanjem, poimenovana po izumitelju Rudolfu Dieslu.
Poglej Ogljikovodik in Dizel
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Ogljikovodik in Dušik
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Ogljikovodik in Elektronegativnost
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Ogljikovodik in Energija
Etan
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.
Poglej Ogljikovodik in Etan
Eten
Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.
Poglej Ogljikovodik in Eten
Funkcionalna skupina
Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.
Poglej Ogljikovodik in Funkcionalna skupina
Gorenje (kemija)
Gorenje je eksotermna kemijska reakcija med gorivom in oksidacijskim sredstvom, v večini primerov je to kisik iz zraka.
Poglej Ogljikovodik in Gorenje (kemija)
Homologna vrsta
Homologna vrsta je niz kemijskih spojin z enako splošno kemijsko formulo, ki imajo zaradi enake funkcionalne skupine podobne kemijske lastnosti.
Poglej Ogljikovodik in Homologna vrsta
Izobutan
Izobutan (i-butan), znan tudi kot metilpropan, je kemična spojina s formulo C4H10, izomer butana.
Poglej Ogljikovodik in Izobutan
Izomer
Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.
Poglej Ogljikovodik in Izomer
Kavčuk
Pridobivanje surovega kavčuka iz dreves Kavčuk je elastična, naravna ali umetno pridobljena snov, iz katere z vulkanizacijo izdelujemo gumo.
Poglej Ogljikovodik in Kavčuk
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Ogljikovodik in Kemična vez
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Ogljikovodik in Kemijski element
Kiralnost (kemija)
aminokisline (''S'')-Alanin (levo) in (''R'')-alanin (desno) v zwitterionski obliki pri nevtralnem pH Királnost je geometrijska lastnost nekaterih molekul in ionov.
Poglej Ogljikovodik in Kiralnost (kemija)
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Ogljikovodik in Kisik
Klorofil
Strukturna formula klorofila a Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze.
Poglej Ogljikovodik in Klorofil
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Ogljikovodik in Kovalentna vez
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Ogljikovodik in Metan
Meteor
Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu v atmosfero v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.
Poglej Ogljikovodik in Meteor
Metilbutan
Metilbutan (C5H12; tudi 2-metilbutan ali izopentan) je razvejan alkan s petimi ogljikovimi atomi.
Poglej Ogljikovodik in Metilbutan
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Ogljikovodik in Molekula
Motor z notranjim zgorevanjem
Delovanje štiritaktnega Ottovega motorja Motór z nótranjim zgorévanjem (kratica MNZ) je toplotni stroj, v katerem se notranja energija goriva pretvarja v mehansko energijo (delo).
Poglej Ogljikovodik in Motor z notranjim zgorevanjem
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Ogljikovodik in Nafta
Naftalen
| Section3.
Poglej Ogljikovodik in Naftalen
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Ogljikovodik in Naravni satelit
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Ogljikovodik in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Ogljikovodik in Ogljikov dioksid
Ogljikov hondrit
Murchison. Ogljikov hondrit (tudi C hondrit) je vrsta kamnitih meteoritov iz skupine hondritov.Vsebujejo relativno veliko oglijka (do 3%) v obliki grafita, karbonatov in organskih spojin.
Poglej Ogljikovodik in Ogljikov hondrit
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Ogljikovodik in Organska spojina
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Ogljikovodik in Osončje
Ottov motor
Ottov motor je motor z notranjim zgorevanjem.
Poglej Ogljikovodik in Ottov motor
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Ogljikovodik in Planet
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Ogljikovodik in Plin
Polieten
konformaciji stopnice. Polieten (kratica: PE) ali polietilen je najpogostejša plastika.
Poglej Ogljikovodik in Polieten
Polistiren
Lonček za jogurt iz polistirena Polistiren (IUPAC ime poli(1-fenileten-1,2-diil), standardna okrajšava PS) je aromatski polimer stirena (feniletena) z molekulsko formulo (H5C6-CH.
Poglej Ogljikovodik in Polistiren
Propan
Propan je brezbarven plin, tretji v homologni vrsti alkanov z molekulsko formulo C3H8.
Poglej Ogljikovodik in Propan
Propen
Propen, znan tudi kot propilen in metiletilen, je nenasičen ogljikovodik s kemijsko formulo C3H6.
Poglej Ogljikovodik in Propen
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Ogljikovodik in Saturn
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Ogljikovodik in Tališče
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Ogljikovodik in Tekočina
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Ogljikovodik in Temperatura
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Ogljikovodik in Titan (luna)
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Ogljikovodik in Toplota
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Ogljikovodik in Vesoljska sonda
Vitamin E
Kemijska formula biološko najaktivnejše oblike vitamina E (α-tokoferol) Vitamin-e je v maščobi topen vitamin, poznan v dveh glavnih oblikah, kot tokoferol in tokotrienol, redkeje tudi kot tokoenol.
Poglej Ogljikovodik in Vitamin E
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Ogljikovodik in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Ogljikovodik in Vodik
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Ogljikovodik in Vrelišče
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Ogljikovodik in Zemeljski plin
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Ogljikovodik in Zemlja
Glej tudi
Ogljikovodiki
Prav tako znan kot Ogljikov vodik, Ogljikovodiki.