Kazalo
155 odnosi: Aldehid, Alkan, Alken, Alkin, Alkohol, Analizna kemija, Angstrem, Arheje, August Wilhelm von Hofmann, Število delcev na milijon, Žveplov dioksid, Čebele, Bakterije, Baza (kemija), Bencin, Biokemija, Bitumen, Butanojska kislina, Cassini-Huygens, Cikloalkan, Cink, Destilacija, Ekosistem, Eksotermna reakcija, Eksplozija, Elektrarna, Električna energija, Električni tok, Električno polje, Ester, Eter, Evkarionti, Fermentacija, Feromon, Fotosinteza, Funkcionalna skupina, Glive, Gorivo, Grščina, Halogen, Hibridizacija orbital, Homologna vrsta, Hondrit, Industrija, Infrardeče valovanje, Ionizacijska energija, Izomer, Izomerizacija, Jabolko, Japonska, ... Razširi indeks (105 več) »
- Alkani
- Ogljikovodiki
Aldehid
Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.
Poglej Alkan in Aldehid
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Alkan in Alkan
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Poglej Alkan in Alken
Alkin
etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.
Poglej Alkan in Alkin
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Alkan in Alkohol
Analizna kemija
Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.
Poglej Alkan in Analizna kemija
Angstrem
Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.
Poglej Alkan in Angstrem
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Alkan in Arheje
August Wilhelm von Hofmann
August Wilhelm von Hofmann, nemški kemik, * 8. april 1818, Gießen, Nemška zveza, † 5. maj 1892, Berlin, Nemško cesarstvo.
Poglej Alkan in August Wilhelm von Hofmann
Število delcev na milijon
Število delov na milijon (kratica ppm iz angleškega izraza parts per million) je enota za merjenje koncentracije.
Poglej Alkan in Število delcev na milijon
Žveplov dioksid
Žveplov dioksid je kemična spojina s formulo SO2.
Poglej Alkan in Žveplov dioksid
Čebele
Čebele (znanstveno ime Anthophila, latinsko cvetoljubi) so nerangiran takson žuželk, ki ga uvrščamo med kožekrilce, natančneje v podred ozkopasih os (Apocrita).
Poglej Alkan in Čebele
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Alkan in Bakterije
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Poglej Alkan in Baza (kemija)
Bencin
Bencin je mešanica lahkih ogljikovodikov, kar z drugimi besedami pomeni, da je sestavljen iz ogljikovih in vodikovih atomov združenih v verigah.
Poglej Alkan in Bencin
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Alkan in Biokemija
Bitumen
Naravni strjen bitumen Bitumen je zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin.
Poglej Alkan in Bitumen
Butanojska kislina
Masléna kislína (iz grškega βούτῡρον - maslo, IUPAC-ime: butanojska kislina) je karboksilna kislina s kemijsko formulo CH3CH2CH2-COOH.
Poglej Alkan in Butanojska kislina
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Alkan in Cassini-Huygens
Cikloalkan
Cikloalkani so nasičeni ogljikovodiki z enim ali več obroči.
Poglej Alkan in Cikloalkan
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Alkan in Cink
Destilacija
Destilacija je termodifuzijski proces, pri katerem ločujemo komponente na osnovi njihovih različnih hlapnosti, izraženimi s temperaturo vrelišč.
Poglej Alkan in Destilacija
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Alkan in Ekosistem
Eksotermna reakcija
Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.
Poglej Alkan in Eksotermna reakcija
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Poglej Alkan in Eksplozija
Elektrarna
odpadne toplote v okolje, desno je glavni postroj elektrarne Toplarna, ki oskrbuje mesto Ljubljana z električno energijo in toploto. Kot gorivo uporablja premog. Valjasti objekt na desni je posoda z vodo - hranilnik toplote Elektrarna je objekt namenjen proizvodnji električne energije.
Poglej Alkan in Elektrarna
Električna energija
Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.
Poglej Alkan in Električna energija
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Alkan in Električni tok
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Alkan in Električno polje
Ester
Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).
Poglej Alkan in Ester
Eter
Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.
Poglej Alkan in Eter
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Alkan in Evkarionti
Fermentacija
CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2).
Poglej Alkan in Fermentacija
Feromon
žlezo (na vrhu zadka) in tako sprošča feromon, ki privablja druge čebele Feromoni (grško: phero - nositi + hormân - spodbujati, poganjati) so kemični signali, ki ga v izredno majhnih količinah izločajo določeni organizmi in sprožijo naravni odziv pri drugem pripadniku iste vrste organizmov.
Poglej Alkan in Feromon
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Alkan in Fotosinteza
Funkcionalna skupina
Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.
Poglej Alkan in Funkcionalna skupina
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Alkan in Glive
Gorivo
Gorivo je snov, s pomočjo katerega lahko eno vrsto energije pretvorimo v drugo.
Poglej Alkan in Gorivo
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Alkan in Grščina
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Alkan in Halogen
Hibridizacija orbital
Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.
Poglej Alkan in Hibridizacija orbital
Homologna vrsta
Homologna vrsta je niz kemijskih spojin z enako splošno kemijsko formulo, ki imajo zaradi enake funkcionalne skupine podobne kemijske lastnosti.
Poglej Alkan in Homologna vrsta
Hondrit
hondrule in kovinske luske Phnom PenhHondrit L6 - 1868 Hondrít je kamnit meteorit, ki se ni spremenil s taljenjem ali razslojevanjem (diferencijacijo) starševskega telesa iz katerega je nastal.
Poglej Alkan in Hondrit
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Alkan in Industrija
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Alkan in Infrardeče valovanje
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Poglej Alkan in Ionizacijska energija
Izomer
Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.
Poglej Alkan in Izomer
Izomerizacija
pentana v izopentan (metilbutan). V kemiji je izomerizacija proces, pri katerem se molekula, ion ali delec molekule pretvori v svoj izomer, ki ima drugačno kemijsko strukturo.
Poglej Alkan in Izomerizacija
Jabolko
Jabolko sorte zlati delišes Jabolko je sadež, ki raste na drevesu jablani.
Poglej Alkan in Jabolko
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Alkan in Japonska
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Alkan in Jetra
Jodovodik
Jodovodik (HI) je dvoatomna molekula.
Poglej Alkan in Jodovodik
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Alkan in Jupiter
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Alkan in Karboksilna kislina
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Poglej Alkan in Katalizator
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Alkan in Kemična vez
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Alkan in Kemija
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Alkan in Kemijska formula
Kerozin
Kerozin je brezbarven vnetljiv ogljikovodik, ki se pridobiva z destilacijo surove nafte.
Poglej Alkan in Kerozin
Keton
Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.
Poglej Alkan in Keton
Kiralnost (kemija)
aminokisline (''S'')-Alanin (levo) in (''R'')-alanin (desno) v zwitterionski obliki pri nevtralnem pH Királnost je geometrijska lastnost nekaterih molekul in ionov.
Poglej Alkan in Kiralnost (kemija)
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Alkan in Kisik
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Alkan in Kislina
Klenkanje
Klenkanje (ang. engine knocking, pinging, pinking, ali detonation) je pojav pri bencinskih motorjih s svečko, ko se mešanica gorivo/zrak ne vžge ob pravilnem času.
Poglej Alkan in Klenkanje
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Alkan in Klor
Klorofil
Strukturna formula klorofila a Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze.
Poglej Alkan in Klorofil
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Alkan in Klorovodikova kislina
Kobalt
Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.
Poglej Alkan in Kobalt
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Alkan in Komet
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Alkan in Korozija
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Alkan in Kovalentna vez
Kreking
Kreking ali razbijanje je postopek, s katerim kompleksne organske molekule ali dolgoverižni ogljikovodiki, z razcepitvijo vezi ogljik-ogljik na kompleksne molekule razpadejo na enostavnejše molekule z manj atomi ogljika.
Poglej Alkan in Kreking
Kromatografija
Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.
Poglej Alkan in Kromatografija
Kukavičevke
Kukavičevke ali orhideje (znanstveno ime Orchidaceae) so botanična družina, ki obsega več kot 30.000 različnih vrst in podvrst.
Poglej Alkan in Kukavičevke
Kutikula
Kutikula (lat. cuticula - kožica) je lahko.
Poglej Alkan in Kutikula
Kvas
Suhi kvas Kvas je organska snov, ki jo sestavlja ena ali več vrst glivic kvasovk.
Poglej Alkan in Kvas
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Alkan in Latinščina
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Alkan in Led
Maslo
Maslo in nož za mazanje masla. Maslo je mlečni izdelek, pridobljen iz sladke smetane.
Poglej Alkan in Maslo
Mazivo
Mazivo (tudi lubrikant) je snov, ki pomaga zmanjšati trenje in temperature med drsenjem dveh ali več površin in tako pripomorejo k boljšemu delovanju mehanizma.
Poglej Alkan in Mazivo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Alkan in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Alkan in Metan
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Alkan in Meteorit
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Alkan in Mineral
Mineralno olje
Mineralna olja so olja, ki jih dobivajo kot stranski proizvod pri destilaciji nafte in jih pogosto uporabljajo v vzdrževanju motornih vozil kot motorna olja, sicer pa tudi v industriji v strojništvu.
Poglej Alkan in Mineralno olje
Mošus
Mošus je prvotno izraz za substanco z ostrim vonjem iz žleze samca mošusovega jelena, ki se nahaja med trebuhom in genitalijami.
Poglej Alkan in Mošus
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Poglej Alkan in Mol (enota)
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Alkan in Molekula
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Poglej Alkan in Molska masa
Morski psi
Morski psi (znanstveno ime Selachimorpha) so skupina rib hrustančnic, ki jih natančneje uvrščamo v podrazred Elasmobranchii (morski psi in skati).
Poglej Alkan in Morski psi
Motor z notranjim zgorevanjem
Delovanje štiritaktnega Ottovega motorja Motór z nótranjim zgorévanjem (kratica MNZ) je toplotni stroj, v katerem se notranja energija goriva pretvarja v mehansko energijo (delo).
Poglej Alkan in Motor z notranjim zgorevanjem
Muha cece
Muhe cece so velike pikajoče muhe iz Afrike, ki se hranijo s krvjo vretenčarjev.
Poglej Alkan in Muha cece
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Alkan in Nafta
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Alkan in Neptun
Nevrotoksičnost
Nevrotoksičnost je lastnost naravnih ali umetnih snovi, ki se imenujejo nevrotoksini in spremenijo normalno delovanje živčnega sistema tako, da poškodujejo živčno tkivo, kar sčasoma pripelje do motenj v delovanju ali celo do uničenja nevronov, ključnih celic, ki prenašajo signale v možgane in druge dele živčnega sistema.
Poglej Alkan in Nevrotoksičnost
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Alkan in Nikelj
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Alkan in Ocean
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Alkan in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Alkan in Ogljikov dioksid
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Alkan in Ogljikov monoksid
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Alkan in Ognjenik
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Alkan in Oksidacijsko stanje
Olje
Oljčno olje Oljni madež v dežju. Olje je hidrofobno Ólje je splošno poimenovanje za tekočine podobnih fizikalno-kemičnih lastnosti: višja viskoznost, hidrofobnost (da se ne mešajo z vodo), da se lepijo na druge površine.
Poglej Alkan in Olje
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Alkan in Orbitala
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Alkan in Osončje
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Alkan in Ozračje
Paladij
Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.
Poglej Alkan in Paladij
Parafin
Parafinski vosek Parafin, v kapljevinski obliki tudi parafinsko olje, je zmes nasičenih ogljikovodikov z več kot 18 ogljikovimi atomi.
Poglej Alkan in Parafin
Pižmovka
Pižmovka ali arnelovka (znanstveno ime Ondatra zibethicus) je srednje velik glodavec (pripadnik reda Rodentia), ki živi na obvodnih območjih.
Poglej Alkan in Pižmovka
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Alkan in Planet
Plankton
kremenastih alg, ene od ključnih skupin planktonskih organizmov Plankton (iz grške besede πλαγκτος planktos, 'postopač', 'klatež') je združba, ki jo sestavljajo organizmi, ki lebdijo v vodi in niso aktivni plavalci.
Poglej Alkan in Plankton
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Alkan in Platina
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Alkan in Plin
PLoS Biology
Naslovnica 4. številke 7. letnika (april 2009) PLoS Biology je ameriška znanstvena revija z mednarodnim uredniškim odborom, ki objavlja članke s celotnega področja bioloških znanosti.
Poglej Alkan in PLoS Biology
Polieten
konformaciji stopnice. Polieten (kratica: PE) ali polietilen je najpogostejša plastika.
Poglej Alkan in Polieten
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Alkan in Polimer
Prostostna stopnja
Prostostna stopnja se lahko nanaša na.
Poglej Alkan in Prostostna stopnja
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Alkan in Proton
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Poglej Alkan in Radikal (kemija)
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Alkan in Rastline
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Alkan in Redoks reakcija
Sadje
Sadje tržnici Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov.
Poglej Alkan in Sadje
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Alkan in Saturn
Science
Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).
Poglej Alkan in Science
Severni tečaj
Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.
Poglej Alkan in Severni tečaj
Seznam alkanov
Seznam verižnih alkanov vsebuje imena alkanov, razvrščena po številu ogljikovih atomov.
Poglej Alkan in Seznam alkanov
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Alkan in Sladkor
Sožitje
Sožitje ali simbioza (gr. symbiosis: skupno življenje) v biologiji je način življenja, ko dva organizma (različni rastlinski in živalski organizmi) večino časa preživita tesno skupaj.
Poglej Alkan in Sožitje
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Alkan in Spojina
Standardna sežigna entalpija
Standardna sežigna entalpija (ΔH°sež) (gl. tudi Kurilna vrednost) je enaka spremembi entalpije pri popolnem sežigu 1 mola snovi pri standardnih pogojih.
Poglej Alkan in Standardna sežigna entalpija
Standardna tvorbena entalpija alkanov
Standardna tvorbena entalpija ΔH°t je sprememba entalpije, ko iz elementov nastane 1 mol spojine.
Poglej Alkan in Standardna tvorbena entalpija alkanov
Strukturna formula
Strukturna formula kemijske spojine je grafični prikaz zgradbe molekule, iz katere je razvidna razporeditev atomov in kemijskih vezi.
Poglej Alkan in Strukturna formula
Substitucija
Substitucija (tudi zamenjava) je tip kemijske reakcije, v kateri se funkcionalna skupina kemijske spojine zamenja z drugo.
Poglej Alkan in Substitucija
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Alkan in Svetloba
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Alkan in Temperatura
Termiti
Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov.
Poglej Alkan in Termiti
Tetraeder
animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.
Poglej Alkan in Tetraeder
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Alkan in Titan (luna)
Toplogredni plin
Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita.
Poglej Alkan in Toplogredni plin
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Alkan in Toplota
Trinidad in Tobago
Trinidad in Tobago, uradno Republika Trinidad in Tobago, je najjužnejša otoška država v Karibih.
Poglej Alkan in Trinidad in Tobago
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Alkan in Uran (planet)
Utekočinjeni zemeljski plin
evropskimi terminali za uplinjanje UZP. Številni tankerji imajo skladiščni prostor za UZP v obliki več krogel. Utekočínjeni zêmeljski plín (UZP) je kapljevina in je tržna oblika zemeljskega plina.
Poglej Alkan in Utekočinjeni zemeljski plin
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Poglej Alkan in Van der Waalsova sila
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Alkan in Vesoljska sonda
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Poglej Alkan in Viskoznost
Vitamin E
Kemijska formula biološko najaktivnejše oblike vitamina E (α-tokoferol) Vitamin-e je v maščobi topen vitamin, poznan v dveh glavnih oblikah, kot tokoferol in tokotrienol, redkeje tudi kot tokoenol.
Poglej Alkan in Vitamin E
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Alkan in Vlažnost
Vnetišče
Vnetišče je najnižja temperatura, pri kateri se snov na zraku vname in gori najmanj pet sekund.
Poglej Alkan in Vnetišče
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Alkan in Vodik
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Poglej Alkan in Vodikova vez
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Alkan in Vrelišče
Zalubniki
Zalubniki, tudi podlubniki ali zavrtači (znanstveno ime Scolytinae), so poddružina hroščev, ki jo uvrščamo v družino pravih rilčkarjev, sestavlja pa jo okoli 6000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Alkan in Zalubniki
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Alkan in Zemeljski plin
Zibajoči ples
Shema čebeljega plesa Zibajoči ples je vedenjski vzorec, ki ga izvajajo delavke nekaterih vrst čebel v koloniji.
Poglej Alkan in Zibajoči ples
Glej tudi
Alkani
Ogljikovodiki
Prav tako znan kot Alkani, Nasičeni aciklični ogljikovodiki.