Kazalo
52 odnosi: Žuželke, Členonožci, Biološki spol, Buba, Drevo, Družina (biologija), Etanol, Feromon, Floem, Fosil, Gliste, Glive, Golosemenke, Gozd, Gozdarstvo, Hrošči, Iglavci, Jajce, Jantar, Kalifornija, Kamelovratnice, Kreda, Kritosemenke, Les, Ličinka, List, Lubje, Miocen, Mravlje, Najezdniki, Oligocen, Oprsje, Osmerozobi smrekov lubadar, Parafilija, Pierre André Latreille, Požar, Pravi rilčkarji, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenija, Smog, Sožitje, Stridulacija, Suša, Taksonomija, Tipalnica, Valj, Vrsta (biologija), Zajedavstvo, Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zunanji skelet, ... Razširi indeks (2 več) »
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Zalubniki in Žuželke
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Zalubniki in Členonožci
Biološki spol
Samec in samica fazana se na zunaj razlikujeta tako po velikosti kot po obarvanosti Biolóški spôl je posledica kombiniranja genetskih lastnosti organizmov pri spolnem razmnoževanju, pri katerem pride do diferenciacije v moško ali žensko obliko (spol).
Poglej Zalubniki in Biološki spol
Buba
metulja, vzeta iz kokona Buba je stopnja v razvoju tistih žuželk, ki gredo v prehodu med ličinko in odraslo živaljo skozi proces popolne preobrazbe.
Poglej Zalubniki in Buba
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Poglej Zalubniki in Drevo
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Zalubniki in Družina (biologija)
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Poglej Zalubniki in Etanol
Feromon
žlezo (na vrhu zadka) in tako sprošča feromon, ki privablja druge čebele Feromoni (grško: phero - nositi + hormân - spodbujati, poganjati) so kemični signali, ki ga v izredno majhnih količinah izločajo določeni organizmi in sprožijo naravni odziv pri drugem pripadniku iste vrste organizmov.
Poglej Zalubniki in Feromon
Floem
Floem (označen z oranžno) prenaša produkte fotosinteze do različnih delov rastline. Floem je tip prevajalnega tkiva višjih rastlin, ki sestoji iz živih celic, in po katerem prehajajo vodotopne organske snovi, ki so bile proizvedene v procesu fotosinteze in jih zato imenujemo tudi fotosintati, do delov rastline, kjer so hranila potrebna.
Poglej Zalubniki in Floem
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Zalubniki in Fosil
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Poglej Zalubniki in Gliste
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Zalubniki in Glive
Golosemenke
Golosemenke (znanstveno ime Gymnospermae) so skupina semenk (rastlin, ki tvorijo semena), v katero se običajno uvršča iglavce, sagovce, ginko in gnetovce.
Poglej Zalubniki in Golosemenke
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Zalubniki in Gozd
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Poglej Zalubniki in Gozdarstvo
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Zalubniki in Hrošči
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Zalubniki in Iglavci
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Poglej Zalubniki in Jajce
Jantar
Jantar (inclusion - Baltic amber - Coleoptera, Cerambycidae) Jantar je fosilizirana smola.
Poglej Zalubniki in Jantar
Kalifornija
Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.
Poglej Zalubniki in Kalifornija
Kamelovratnice
Kamelovratnice (znanstveno ime Raphidioptera) so red žuželk z okoli 200 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po podaljšanem predprsju (protoraksu), ki tvori nekakšen vrat.
Poglej Zalubniki in Kamelovratnice
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Zalubniki in Kreda
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Poglej Zalubniki in Kritosemenke
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Zalubniki in Les
Ličinka
sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.
Poglej Zalubniki in Ličinka
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Zalubniki in List
Lubje
Lubje je zunanja plast stebel in korenin lesnatih rastlin.
Poglej Zalubniki in Lubje
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Zalubniki in Miocen
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Zalubniki in Mravlje
Najezdniki
Najezdniki (znanstveno ime Aphelinidae) so srednje velika družina parazitskih osic, v katero je vključenih okoli 1160 opisanih vrst v okoli 35 rodovih.
Poglej Zalubniki in Najezdniki
Oligocen
Oligocen je geološko obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Zalubniki in Oligocen
Oprsje
muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.
Poglej Zalubniki in Oprsje
Osmerozobi smrekov lubadar
Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (znanstveno ime Ips typographus) je vrsta lubadarjev, ki je razširjena od Evrope do Male Azije in delov Afrike ter predstavlja velikega škodljivca v smrekovih gozdovih.
Poglej Zalubniki in Osmerozobi smrekov lubadar
Parafilija
V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.
Poglej Zalubniki in Parafilija
Pierre André Latreille
Pierre André Latreille, francoski rimskokatoliški duhovnik, entomolog, akademik in predavatelj, * 20. november 1762, Brive-la-Gaillarde, † 6. februar 1833, Pariz.
Poglej Zalubniki in Pierre André Latreille
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Poglej Zalubniki in Požar
Pravi rilčkarji
Slika rilčkarja pod elektronskim mikroskopom Pravi rilčkarji (znanstveno ime Curculionidae) so največja družina iz naddružine rilčkarjev, ki obsega več kot 60.000 vrst po celem svetu.
Poglej Zalubniki in Pravi rilčkarji
Prirodoslovni muzej Slovenije
Prirodoslovni muzej Slovenije (kratica PMS) je osrednji slovenski muzej na področju naravoslovja, ki ima svoje prostore v palači Rudolfinum na Prešernovi ulici (vhod za obiskovalce z Muzejske ulice 1) v Ljubljani, v neposredni bližini stavbe Državnega zbora Republike Slovenije na drugi strani Trga narodnih herojev.
Poglej Zalubniki in Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Zalubniki in Slovenija
Smog
Plast smoga nad São Paulom, Brazilija Smog je tip zračnega onesnaženja.
Poglej Zalubniki in Smog
Sožitje
Sožitje ali simbioza (gr. symbiosis: skupno življenje) v biologiji je način življenja, ko dva organizma (različni rastlinski in živalski organizmi) večino časa preživita tesno skupaj.
Poglej Zalubniki in Sožitje
Stridulacija
drevesne zelenke stridulira z drgnjenjem kril med seboj Stridulácija je proizvajanje zvoka ali vibracij podlage z drgnjenjem dveh trdih, a prožnih delov telesa med seboj.
Poglej Zalubniki in Stridulacija
Suša
Sonorski puščavi Suša je izredno stanje v naravi,po dolgotrajnem pomanjkanju vode v neki pokrajini.
Poglej Zalubniki in Suša
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Zalubniki in Taksonomija
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Poglej Zalubniki in Tipalnica
Valj
Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.
Poglej Zalubniki in Valj
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Zalubniki in Vrsta (biologija)
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Zalubniki in Zajedavstvo
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Zalubniki in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zunanji skelet
pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.
Poglej Zalubniki in Zunanji skelet
1 E5 m³
Za lažjo predstavo redov velikosti različnih prostornin je tu seznam prostornin med 105 m³ in 106 m³.
Poglej Zalubniki in 1 E5 m³
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zalubniki in 2003
Prav tako znan kot Lubadar, Lubadarji, Podlubniki, Scolytidae, Scolytinae, Zalubnik.