Kazalo
81 odnosi: Anaerob, Antracit, Aragonit, Aridna klima, Železo, Žiga Zois, Členonožci, Biologija, Bog, Charles Darwin, Dinozavri, Dolomit, Evolucija, Fosilno gorivo, Geološka časovna lestvica, Geologija, Georges Cuvier, Hematit, Hipoteza, Holocen, Izsušitev, Izumrtje, Janez Vajkard Valvasor, Jantar, Kalcit, Kamnina, Katran, Kisik, Kost, Kranjska, Kras, Kremen, Latinščina, Led, Lehnjak, Les, Lignit, Limonit, Mamut, Markazit, Mecen, Mehkužci, Meso, Metamorfne kamnine, Mezozoik, Mumija, Naravni izbor, O nastanku vrst, Okamnitev, Olje, ... Razširi indeks (31 več) »
- Fosili
Anaerob
sesalcev. Anaerob ali anaerobni organizem (tudi anaerobiont) je vsak organizem, ki za svojo rast ne potrebuje kisika.
Poglej Fosil in Anaerob
Antracit
Antracit Antracit je vrsta metamorfne kamnine, ki spada med vrste premoga.
Poglej Fosil in Antracit
Aragonit
Aragonit je karbonatni mineral, ena od treh kristalnih oblik kalcijevega karbonata CaCO3.
Poglej Fosil in Aragonit
Aridna klima
O aridni klimi (latinsko aridus - suh) ali o aridnem klimatskem območju govorimo, ko je količina padavin na nekem območju manjša od mogočega izhlapevanja v istem območju.
Poglej Fosil in Aridna klima
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Fosil in Železo
Žiga Zois
Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.
Poglej Fosil in Žiga Zois
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Fosil in Členonožci
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Fosil in Biologija
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Fosil in Bog
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Poglej Fosil in Charles Darwin
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej Fosil in Dinozavri
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Poglej Fosil in Dolomit
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Fosil in Evolucija
Fosilno gorivo
Premog Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike.
Poglej Fosil in Fosilno gorivo
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Fosil in Geološka časovna lestvica
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Fosil in Geologija
Georges Cuvier
Baron Georges Léopold Chrétien Frédéric Dagobert Cuvier, francoski naravoslovec in paleontolog, * 23. avgust 1769, Montbéliard (tedaj Mömpelgard, Württemberg, Nemčija), Francija, † 19. avgust 1832, Pariz.
Poglej Fosil in Georges Cuvier
Hematit
Hematit je eden od mineralov železovega(III) oksida (Fe2O3).
Poglej Fosil in Hematit
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Fosil in Hipoteza
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Fosil in Holocen
Izsušitev
Stopnja (de)hidracije po barvi urina Izsušitev ali dehidracija pomeni pomanjkanje vode v telesu.
Poglej Fosil in Izsušitev
Izumrtje
chapter.
Poglej Fosil in Izumrtje
Janez Vajkard Valvasor
Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.
Poglej Fosil in Janez Vajkard Valvasor
Jantar
Jantar (inclusion - Baltic amber - Coleoptera, Cerambycidae) Jantar je fosilizirana smola.
Poglej Fosil in Jantar
Kalcit
Kalcit je karbonatni mineral in najbolj stabilen polimorf kalcijevega karbonata (CaCO3).
Poglej Fosil in Kalcit
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Fosil in Kamnina
Katran
Katranu podobna snov se lahko proizvaja iz koruznega stebla s segrevanjem v mikrovalovni pečici. Katran ali gudron je temna, večkrat črna, viskozna, oljnata tekočina, ki vsebuje ostanke destilacije fosilnih organskih materialov, ogljikovih hidratov in nafte.
Poglej Fosil in Katran
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Fosil in Kisik
Kost
Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.
Poglej Fosil in Kost
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Fosil in Kranjska
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Fosil in Kras
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Fosil in Kremen
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Fosil in Latinščina
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Fosil in Led
Lehnjak
Lehnjak Lehnjak je biokemična sedimentna kamnina, ki nastane, ko voda, ki vsebuje kalcijev karbonat teče čez organske ostanke (liste, veje, tudi skelete živali) in se na njih izloča ter jih na ta način obda (inkrustira).
Poglej Fosil in Lehnjak
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Fosil in Les
Lignit
Rudnik lignita - dnevni kop Lignit ali mehki rjavi premog je vrsta premoga, ki ima sorazmerno nizko kurilno vrednost (od 10 do 20 MJ/kg).
Poglej Fosil in Lignit
Limonit
Limonit je zmes železovega(III) oksida in hidroksida.
Poglej Fosil in Limonit
Mamut
Mamut (znanstveno ime Mammuthus) spada v družino slonov, je bližnji sorodniki današnjih slonov.
Poglej Fosil in Mamut
Markazit
Markazit je mineralna oblika železovega sulfida FeS2.
Poglej Fosil in Markazit
Mecen
Mecen je ljubitelj umetnosti, ki finančno podpira umetnike, ker umetniki sami niso imeli denarja (npr. za material – marmor za kipe).
Poglej Fosil in Mecen
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Fosil in Mehkužci
Meso
Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.
Poglej Fosil in Meso
Metamorfne kamnine
Metamorfne kamnine so skupina kamnin, ki nastajajo s preoblikovanjem že obstoječe kamnine, protolita, v novo kamnino v postopku metamorfizma.
Poglej Fosil in Metamorfne kamnine
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Fosil in Mezozoik
Mumija
Mumija iz Britanskega muzeja v Londonu Mumija je fosilni ostanek sesalcev, še posebej ljudi, katerih koža in meso sta se ohranila, potem ko sta bila namerno oz.
Poglej Fosil in Mumija
Naravni izbor
Naravni izbor v populaciji za temno obarvanost Naravno odbiranje, naravno izbiranje ali naravni izbor, s tujko naravna selekcija, je proces, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje.
Poglej Fosil in Naravni izbor
O nastanku vrst
O nastanku vrst (s polnim naslovom O nastanku vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem v boju za obstanek/O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje, v izvirniku) je knjiga znanstvenika Charlesa Darwina, ki je prvič izšla 24.
Poglej Fosil in O nastanku vrst
Okamnitev
Okamnelo drevesno deblo Okamnitev (s tujko petrifikacija) je način fosilizacije, pri kateri mineralne raztopine prepojijo rastlinski ali živalski odmrli organizem.
Poglej Fosil in Okamnitev
Olje
Oljčno olje Oljni madež v dežju. Olje je hidrofobno Ólje je splošno poimenovanje za tekočine podobnih fizikalno-kemičnih lastnosti: višja viskoznost, hidrofobnost (da se ne mešajo z vodo), da se lepijo na druge površine.
Poglej Fosil in Olje
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Poglej Fosil in Paleontologija
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Fosil in Paleozoik
Permafrost
Permafrost glede na trajanje in vsebnost ledu Permafrost (merzlota) so trajno zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur.
Poglej Fosil in Permafrost
Pirit
Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.
Poglej Fosil in Pirit
Polihistor
Polihístor (polí je prislov, izpeljan iz pridevnika: polís - mnog +: historía) je človek, ki je poznavalec več, raznolikih strok.
Poglej Fosil in Polihistor
Pooglenitev
Pooglenitev ali karbonizacija je proces, v katerem ostanki dreves in drugih rastlin potonejo v blato, nanje se nato posedajo in kopičijo različni sedimenti.
Poglej Fosil in Pooglenitev
Pravilo superpozicije
Svalbardu, Norveška. Ker so kamninski sloji v svoji originalni legi, pride v veljavo pravilo superpozicije, ki pravi, da se starost kamnin z zmanjševanjem njihove globine niža. Spodaj ležeče kamnine so starejše od gornjih. Pravilo superpozicije, tudi zakon in princip superpozicije, je smernica, ki se uporablja v paleontologiji in geologiji, ter pravi, da se mlajše plasti sedimentnih kamnin vselej nalagajo na starejše.
Poglej Fosil in Pravilo superpozicije
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Fosil in Premog
Prirodopis
Prirodopis oz.
Poglej Fosil in Prirodopis
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Fosil in Rastline
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Fosil in Ribe
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Fosil in Sedimentne kamnine
Seme
Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.
Poglej Fosil in Seme
Seznam kraških jam v Sloveniji
Seznam kraških jam v Sloveniji. Po podatkih Jamarske zveze Slovenije je v Sloveniji trenutno registriranih okoli 14.200 kraških jam, vsako leto je odkritih približno 500 novih.
Poglej Fosil in Seznam kraških jam v Sloveniji
Siga
Siga je kraški pojav, ki nastane z raztapljanjem apnenca.
Poglej Fosil in Siga
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Poglej Fosil in Sneg
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Fosil in Sol
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Fosil in Srednji vek
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Fosil in Stari vek
Subfosil
Subfosilni skelet dodoja v muzeju Subfosil je odmrl ostanek organizma iz preteklih geoloških dob, ki ni razpadel, hkrati pa ni popolnoma fosiliziran – torej organskih snovi v njem še niso v celoti zamenjali silikatni ali drugi minerali.
Poglej Fosil in Subfosil
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Fosil in Temperatura
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Fosil in Teorija
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Fosil in Tlak
Trilobiti
Trilobíti ali trókrparji (znanstveno ime Trilobita) so izumrli morski členonožci.
Poglej Fosil in Trilobiti
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Fosil in Veda
Vesoljni potop
Vesoljni potop, Gustave Doré Izraz vesoljni potop označuje poplavo velikih razsežnosti, ki naj bi uničila Zemljo pred več tisoč leti.
Poglej Fosil in Vesoljni potop
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Fosil in Vlažnost
Vodno telo
Vodno telo je pomemben in razpoznaven del voda, ki se ga določi zaradi spremljanja stanja voda ter ohranitve in doseganja ciljnega stanja voda.
Poglej Fosil in Vodno telo
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Fosil in Vrsta (biologija)
Vulkanski pepel
Vulkanski pepel Vulkanski pepel je fin prah s premerom zrnc manjšim od 2 mm, ki pade na zemljo po izbruhu ognjenika.
Poglej Fosil in Vulkanski pepel
Zob
Zob je trd izrastek v čeljustih številnih vretenčarjev.
Poglej Fosil in Zob
Glej tudi
Fosili
Prav tako znan kot Fosili, Fosilija, Fosilizacija, Fosilni ostanek, Karakteristična okamnina, Okamenevanje, Okamenina, Okamnina, Petrefakt, Vodilni fosil, Značilni fosil.