Kazalo
95 odnosi: Ščetinočeljustnice, Šesteronožni členonožci, Škrgorepci, Žuželke, Členonožci, Barva, Beljakovina, Biološki spol, Brachypelma smithi, Ceponožci, Deblo (taksonomija), Dihala, Dražljaj, Drobnonožke, Dvojnonoge, Dvoklopniki, Ekstremofil, Entognatha, Fosil, Ganglij, Gliste, Grščina, Grška abeceda, Habitat, Hemolimfa, Hitin, Iglokožci, Iridescenca, Izločala, Jajce, Ježerilci, Kambrij, Koža, Kolobarniki, Kotačniki, Krilate žuželke, Leptostraki, Levitev, Ličinka, Listonožci, Mahovnjaki, Maksilopodi, Malonoge, Mednarodna fonetična abeceda, Mehkužci, Melanin, Možgani, Molekula, Molekularna biologija, Nekrilate žuželke, ... Razširi indeks (45 več) »
Ščetinočeljustnice
Ščetinočeljustnice (znanstveno ime Chaetognatha) so deblo plenilskih morskih črvov, ki so pomemben sestavni del planktona po vsem svetu.
Poglej Členonožci in Ščetinočeljustnice
Šesteronožni členonožci
Šesteronožni členonožci (znanstveno ime Hexapoda) so skupina členonožcev, ki jih klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Členonožci in Šesteronožni členonožci
Škrgorepci
Škrgorepci ali ribje uši (znanstveno ime Branchiura) so skupina rakov z nejasnim taksonomskim statusom.
Poglej Členonožci in Škrgorepci
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Členonožci in Žuželke
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Členonožci in Členonožci
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Členonožci in Barva
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Členonožci in Beljakovina
Biološki spol
Samec in samica fazana se na zunaj razlikujeta tako po velikosti kot po obarvanosti Biolóški spôl je posledica kombiniranja genetskih lastnosti organizmov pri spolnem razmnoževanju, pri katerem pride do diferenciacije v moško ali žensko obliko (spol).
Poglej Členonožci in Biološki spol
Brachypelma smithi
Brachypelma smithi je talna vrsta ptičjega pajka, ki živi na zahodnih pobočjih gorovij Siera Madre Occidental in Siera Madre del Sur v jugozahodni Mehiki, posebno na področjih Colima in Guerrero.
Poglej Členonožci in Brachypelma smithi
Ceponožci
Ceponožci ali ceponožni raki (znanstveno ime Copepoda) so številčna skupina majhnih rakov, ki poseljuje morja in oceane ter praktično vse sladkovodne habitate, vključno z začasnimi vodnimi telesi in dovolj vlažnimi prostorčki v mahu, rastlinskem opadu in med listi.
Poglej Členonožci in Ceponožci
Deblo (taksonomija)
Dêblo je v biologiji najvišja enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva.
Poglej Členonožci in Deblo (taksonomija)
Dihala
Dihala ali respiratorni sistem je organski sistem, sestavljen iz specifičnih organov in struktur, ki pri živalih in rastlinah omogoča izmenjavo plinov.
Poglej Členonožci in Dihala
Dražljaj
Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.
Poglej Členonožci in Dražljaj
Drobnonožke
Drobnonožke (znanstveno ime Symphyla) so majhen red talnih členonožcev, ki jih uvrščamo med stonoge, vanj pa uvrščamo okrog 160 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Členonožci in Drobnonožke
Dvojnonoge
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.
Poglej Členonožci in Dvojnonoge
Dvoklopniki
Dvoklopniki (znanstveno ime Ostracoda, iz grške besede óstrakon - »ploščica« oz. »lupina«) so velik razred rakov, v katerega uvrščamo približno 5650 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Členonožci in Dvoklopniki
Ekstremofil
Narodnem parku Yellowstone Ekstremofil (latinsko extremus – skrajen + grško: philiā – ljubezen) je organizem, ki uspeva v fizikalnih in geokemičnih razmerah, škodljivih za večino drugih živih bitij.
Poglej Členonožci in Ekstremofil
Entognatha
Entognatha so poleg žuželk ena od dveh glavnih skupin šesteronožnih členonožcev, v katero uvrščamo tri redove: skakače, dvorepke in proture.
Poglej Členonožci in Entognatha
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Členonožci in Fosil
Ganglij
Mikroskopski preparat človeškega ganglija Ganglij ali živčni vozel je skupek živčnega tkiva v živčnem sistemu živali.
Poglej Členonožci in Ganglij
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Poglej Členonožci in Gliste
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Členonožci in Grščina
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Členonožci in Grška abeceda
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Členonožci in Habitat
Hemolimfa
Hemolímfa je telesna tekočina v nekaterih nevretenčarjih, tj.
Poglej Členonožci in Hemolimfa
Hitin
molekule hitina, zgrajene iz dveh N-acetilglukozaminov, ki se povezujejo z vezmi beta-1,4 v dolge verige Hitín je dolgoverižen polisaharid, polimer beta-glukoze z empirično formulo (C8H13O5N)n.
Poglej Členonožci in Hitin
Iglokožci
Iglokóžci (znanstveno ime Echinodermata, iz grščine) so deblo morskih živali, najdemo pa jih na vseh globinah.
Poglej Členonožci in Iglokožci
Iridescenca
Iridescenca pri milnih mehurčkih Hrošč vrste ''Lamprima aurata'' Iridescenca ali goniokromizem je v splošnem lastnost določenih površin, da spreminjajo barvo ali barvni odtenek glede na kot opazovanja.
Poglej Členonožci in Iridescenca
Izločala
Izločála so organi za izločanje organizmu nepotrebnih ali škodljivih presnovkov (ledvice, ledvični meh, sečevod, sečni mehur, sečnica).
Poglej Členonožci in Izločala
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Poglej Členonožci in Jajce
Ježerilci
Ježerilci (jɛːʒɛ'ɾildzi) so skupina parazitskih valjastih črvov iz debla Acanthocephala (əkænθəˈsɛfələ; grško ἄκανθος (akanthos-trn) + κεφαλή (kephale-glava)).
Poglej Členonožci in Ježerilci
Kambrij
Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.
Poglej Členonožci in Kambrij
Koža
Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.
Poglej Členonožci in Koža
Kolobarniki
Deževnika Kolobarniki so skupina bilateralnih živali iz debla Annelida (latinsko annellus (majhen kolobar)) so živa bitja, katerih podaljšano telo je sestavljeno iz kolobarjev.
Poglej Členonožci in Kolobarniki
Kotačniki
Kotačniki (znanstveno ime Rotifera) so mikroskopsko majhni organizmi, ki se premikajo z vencem lovk.
Poglej Členonožci in Kotačniki
Krilate žuželke
Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.
Poglej Členonožci in Krilate žuželke
Leptostraki
Leptostraki (znanstveno ime Leptostraca, iz grških besed za tanek in lupina) so red majhnih morskih rakov.
Poglej Členonožci in Leptostraki
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Poglej Členonožci in Levitev
Ličinka
sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.
Poglej Členonožci in Ličinka
Listonožci
Listonožci (znanstveno ime Branchiopoda) so primitiven, a raznolik razred rakov, v katerega uvrščamo okoli 1000 danes živečih vrst.
Poglej Členonožci in Listonožci
Mahovnjaki
Mahovnjaki (mahɔvnjaki) so skupina bilateralnih nevretenčarjev iz debla Bryozoa (grško βρύον (brúon-mah) + ζῷον (zôion-žival)).
Poglej Členonožci in Mahovnjaki
Maksilopodi
Maksilopodi (znanstveno ime Maxillopoda) so raznolik razred rakov, v katerega uvrščamo približno 23.000 danes znanih vrst.
Poglej Členonožci in Maksilopodi
Malonoge
Malonoge (znanstveno ime Pauropoda, iz grških besed pauro - »majhen« in podo - »stopalo«) so razred členonožcev podoben stonogam, ki ga sestavlja en sam red - Pauropodina.
Poglej Členonožci in Malonoge
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Poglej Členonožci in Mednarodna fonetična abeceda
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Členonožci in Mehkužci
Melanin
Melanin (gr. μέλας (mèlas) - črno) je temen pigment (rdečkaste, rjave ali črne barve), ki daje pri človeku barvo kože, las in oči.
Poglej Členonožci in Melanin
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Členonožci in Možgani
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Členonožci in Molekula
Molekularna biologija
Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja.
Poglej Členonožci in Molekularna biologija
Nekrilate žuželke
Nekrilate žuželke (znanstveno ime Apterygota) so podrazred žuželk.
Poglej Členonožci in Nekrilate žuželke
Nitkarji
Nítkarji (znanstveno ime Nemertea; ponekod tudi Nemertina, Nemertinea ali Nemertini) so deblo nečlenarjev, ki ga sestavlja okoli 1200 vrst.
Poglej Členonožci in Nitkarji
Nogači
Nogači ali morski pajki (znanstveno ime Pycnogonida) so majhen razred v morju živečih pipalkarjev, v katerega uvrščamo en sam red, Pantopoda, vanj pa približno tisoč danes znanih vrst.
Poglej Členonožci in Nogači
Očesce
Tri očesca na vrhu glave ose Očesce (množina ocelli) je tip čutilnega organa za vid, preprosta oblika očesa, ki jo sestavlja s prozorno tekočino napolnjena in pokrita očesna votlina.
Poglej Členonožci in Očesce
Ožigalkarji
Ožigalkarji (znanstveno ime Cnidaria) so skupina pravih mnogoceličarjev.
Poglej Členonožci in Ožigalkarji
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Členonožci in Oko
Okončina
Okončina, končina ali ekstremitéta je gibljiv del telesa živali, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje.
Poglej Členonožci in Okončina
Oploditev
Združitev semenčice z jajčecem Oploditev (s tujko fertilizacija ali singamija) je v biološkem smislu nastanek novega organizma z združitvijo dveh gamet v zigoto, čemur sledi razvoj zarodka.
Poglej Členonožci in Oploditev
Oprsje
muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.
Poglej Členonožci in Oprsje
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Členonožci in Pajki
Pajkovci
Pájkovci (znanstveno ime Arachnida, iz grške άράχνη - arachne: pajek) so razred členonožcev iz poddebla pipalkarjev.
Poglej Členonožci in Pajkovci
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Členonožci in Perm
Pierre André Latreille
Pierre André Latreille, francoski rimskokatoliški duhovnik, entomolog, akademik in predavatelj, * 20. november 1762, Brive-la-Gaillarde, † 6. februar 1833, Pariz.
Poglej Členonožci in Pierre André Latreille
Pigment
Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.
Poglej Členonožci in Pigment
Pipalkarji
Pipalkarji (znanstveno ime Chelicerata) so ena glavnih skupin členonožcev, ki jo največkrat razvrščajo na ravni poddebla in združuje razrede pajkovcev (Arachnida), praskrluparjev (Merostomata) ter nogačev (Pycnogonida).
Poglej Členonožci in Pipalkarji
Ploski črvi
Plòski čŕvi ali plôskavci (znanstveno latinsko ime Plathelminthes) so sploščene živali dvobočno simetrične oblike.
Poglej Členonožci in Ploski črvi
Počasniki
Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.
Poglej Členonožci in Počasniki
Podkovnjaki
Podkovnjaki (znanstveno ime Rhinolophidae) so velika družina netopirjev, ki vključujejo približno 130 vrst.
Poglej Členonožci in Podkovnjaki
Praskrluparji
Praskrluparji (znanstveno ime Merostomata) so starodaven razred pipalkarjev, ki so se prvič pojavili v kambriju pred več kot 500 milijoni let.
Poglej Členonožci in Praskrluparji
Pršice
Pršice ali akarine (znanstveno ime Acari oz. Acarina) so velika in raznolika skupina pajkovcev, v katero uvrščamo preko 50.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Členonožci in Pršice
Preobrazba (biologija)
ličinke v imago) Preobrazba ali metamorfoza (iz grške skovanke μεταμόρφωσις: μετα- (meta-) - sprememba + μορφή (morfe) - oblika) v biologiji, natančneje zoologiji, označuje biološki proces, pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe živali.
Poglej Členonožci in Preobrazba (biologija)
Ptičji pajki
Ptičji pajki (znanstveno ime Theraphosidae) so družina pajkovcev iz reda pajkov.
Poglej Členonožci in Ptičji pajki
Raki
Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Členonožci in Raki
Ramenonožci
Ramenonožci (znanstveno ime Brachiopoda; starogrško βραχίων brahíōn - roka + πούς poús-stopalo) so deblo školjkam podobnih nevretenčarjev iz naddebla lophotrochozoa, ki imajo trde lupine na zgornji in spodnji površini, za razliko od leve in desne ureditve pri školjkah.
Poglej Členonožci in Ramenonožci
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Poglej Členonožci in Razred (biologija)
Rebrače
Rebrače (znanstveno ime Ctenophora) so deblo morskih živali, ki poseljujejo svetovne oceane.
Poglej Členonožci in Rebrače
Remipedia
Remipedia (iz latinske besede remipedes - »veslonožen«) so majhen in nenavaden razred rakov, ki ga sestavlja 24 danes živečih znanih vrst, razširjenih v subtropskem pasu.
Poglej Členonožci in Remipedia
Sestavljeno oko
kačjega pastirja. Sestávljeno okó je čutilo za vid pri členonožcih, kot so raki in žuželke.
Poglej Členonožci in Sestavljeno oko
Skakači (členonožci)
Skakači (znanstveno ime Collembola) so eden od podrazredov danes živečih šesteronožnih členonožcev, ki so jih nekoč uvrščali med žuželke, vendar izsledki novejših genetskih raziskav kažejo, da žuželkam niso sorodni in tvorijo samostojno evolucijsko linijo.
Poglej Členonožci in Skakači (členonožci)
Spermatofor
Skakač vrste ''Sminthurus viridis'', desno od njega je na veji pritrjen pecljat spermatofor Spermatofor je kapsula ali želatinozna masa, ki jo izločijo samci nekaterih živali in se med parjenjem v celoti prenese do samičine spolne odprtine.
Poglej Členonožci in Spermatofor
Spolno razmnoževanje
T.i. »crossing-over«, eden od načinov homologne rekombinacije, pri katerem se izmenjata enakovredna dela homolognih kromosomov Spolno razmnoževanje je način razmnoževanja, pri katerem se kombinira genski zapis staršev ob nastanku potomcev.
Poglej Členonožci in Spolno razmnoževanje
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Poglej Členonožci in Srce
Stonoge
Stonoge (znanstveno ime Myriapoda) od vseh členonožcev po členjenosti telesa najbolj spominjajo na kolobarnike.
Poglej Členonožci in Stonoge
Strige
Strige (znanstveno ime Chilopoda) so razred členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med stonoge in so verjetno najbolj prepoznavni predstavniki stonog.
Poglej Členonožci in Strige
Strojenje
Strojilnica usnja v Maroku Strojenje je predelava surove živalske kože s strojili v usnje.
Poglej Členonožci in Strojenje
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Členonožci in Strunarji
Trebuhodlačniki
Trebuhodlačniki (znanstveno ime Gastrotricha, grško: gaster »trebuh«, thrix »dlaka«) so deblo mikroskopskih živali, ki jih najdemo v sladki vodi in tudi morskem okolju.
Poglej Členonožci in Trebuhodlačniki
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Členonožci in Trias
Trilobiti
Trilobíti ali trókrparji (znanstveno ime Trilobita) so izumrli morski členonožci.
Poglej Členonožci in Trilobiti
Višji raki
Višji raki (znanstveno ime Malacostraca) so največji razred rakov.
Poglej Členonožci in Višji raki
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Členonožci in Vid
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Členonožci in Vrsta (biologija)
Vzvod
vzvod: dim.: 250x150x835 mm po navodilih g. L. Andréeja, tedanjega profesorja fizike na idrijski realki, izdelal šolski sluga M. Kos narejeno v šol. l. 1913/14 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija vzvod iz kataloga http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Vzvòd je orodje, oziroma preprosti stroj, s katerim lahko povečamo silo, s katero delujemo na neko telo.
Poglej Členonožci in Vzvod
Zarodek
Človeški zarodek pri 6 tednih Zarodek ali embrij (grško έμβρυο) je človeški organizem v zgodnji fazi razvoja in sicer do vključno osmega tedna razvoja v maternici.
Poglej Členonožci in Zarodek
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Členonožci in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zunanji skelet
pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.
Poglej Členonožci in Zunanji skelet
Prav tako znan kot Arthropoda, Členonožec.