Kazalo
39 odnosi: Apomiksa, Bakterije, Biologija, Biotska raznovrstnost, Carl Linnaeus, Definicija, Dvočlensko poimenovanje, Dvoživke, Dvokaličnice, Enokaličnice, Ernst Mayr, Evolucija, Glive, Golosemenke, Latinščina, Lišaj, Mahovi, Mejoza, Mlakarica, Navadni jelen, Nevretenčarji, Organizem, Plazilci, Podvrsta (biologija), Populacija (biologija), Praprotnice, Ptiči, Raki, Rastline, Ribe, Rod (biologija), Sesalci, Sibirski tiger, Species Plantarum, Spolno razmnoževanje, Systema naturae, Taksonomija, Tiger, Znanstvena klasifikacija živih bitij.
- Biološki koncepti
- Botanična nomenklatura
- Taksonomija rastlin
- Vrste (biologija)
Apomiksa
Apomiksa ali apomiksis je proces nespolnega razmnoževanja, značilen za rastline, pri katerem embrio (kalček) nastane, ne da bi prišlo do oploditve.
Poglej Vrsta (biologija) in Apomiksa
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Vrsta (biologija) in Bakterije
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Vrsta (biologija) in Biologija
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Vrsta (biologija) in Biotska raznovrstnost
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Vrsta (biologija) in Carl Linnaeus
Definicija
Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.
Poglej Vrsta (biologija) in Definicija
Dvočlensko poimenovanje
Dvóčlénsko poimenovánje (s tujko binarna nomenklatura) je v biologiji standardni dogovor za poimenovanje vrst.
Poglej Vrsta (biologija) in Dvočlensko poimenovanje
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Poglej Vrsta (biologija) in Dvoživke
Dvokaličnice
Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke.
Poglej Vrsta (biologija) in Dvokaličnice
Enokaličnice
Enokaličnice (znanstveno ime Monocotyledones) so ena od dveh glavnih skupin semenk, ki so ime dobile po lastnosti, da imajo njihova semena en klični list, čeprav obstajajo pri tem tudi izjeme.
Poglej Vrsta (biologija) in Enokaličnice
Ernst Mayr
Ernst Walter Mayr, nemško-ameriški biolog, raziskovalec in filozof znanosti, * 5. julij 1904, Kempten, Nemčija, † 3. februar 2005, Bedford, Massachusetts, ZDA.
Poglej Vrsta (biologija) in Ernst Mayr
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Vrsta (biologija) in Evolucija
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Vrsta (biologija) in Glive
Golosemenke
Golosemenke (znanstveno ime Gymnospermae) so skupina semenk (rastlin, ki tvorijo semena), v katero se običajno uvršča iglavce, sagovce, ginko in gnetovce.
Poglej Vrsta (biologija) in Golosemenke
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Vrsta (biologija) in Latinščina
Lišaj
Lišaji so različnih barv Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije.
Poglej Vrsta (biologija) in Lišaj
Mahovi
Mahovi (znanstveno ime Bryophyta) so drobne mehke rastline, ki navadno dosežejo od enega do deset centimetrov višine, lahko pa tudi več.
Poglej Vrsta (biologija) in Mahovi
Mejoza
Mejóza ali redukcijska delítev je do neke mere, podobno kot mitoza, postopek delitve celic.
Poglej Vrsta (biologija) in Mejoza
Mlakarica
Mlakarica (znanstveno ime Anas platyrhynchos; tudi divja raca) je pogosta in široko razprostranjena predstavnica rac, ki gnezdi v zmernih in subtropskih predelih Azije, Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije.
Poglej Vrsta (biologija) in Mlakarica
Navadni jelen
Navadni jelen ali tudi rdeči jelen (znanstveno ime Cervus elaphus) je ena največjih vrst jelenov, saj lahko doseže plečno višino 130 cm in težo do 300 kg.
Poglej Vrsta (biologija) in Navadni jelen
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Vrsta (biologija) in Nevretenčarji
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Vrsta (biologija) in Organizem
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Vrsta (biologija) in Plazilci
Podvrsta (biologija)
Podvrsta (v znanstveni literaturi pogosto krajšano kot subsp. ali ssp.) je v biologiji taksonomska stopnja, nižja od vrste, in hkrati ime taksona na tej stopnji.
Poglej Vrsta (biologija) in Podvrsta (biologija)
Populacija (biologija)
Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.
Poglej Vrsta (biologija) in Populacija (biologija)
Praprotnice
Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami.
Poglej Vrsta (biologija) in Praprotnice
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Vrsta (biologija) in Ptiči
Raki
Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Vrsta (biologija) in Raki
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Vrsta (biologija) in Rastline
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Vrsta (biologija) in Ribe
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Vrsta (biologija) in Rod (biologija)
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Vrsta (biologija) in Sesalci
Sibirski tiger
Sibirski tiger, tudi amurski tiger (znanstveno ime Panthera tigris altaica), je redka podvrsta tigra (Panthera tigris) in največja žival iz družine mačk (Felidae) nasploh.
Poglej Vrsta (biologija) in Sibirski tiger
Species Plantarum
Species Plantarum (»Rastlinske vrste«), ki ga je napisal Carl Linnaeus, je bil prvič izdan leta 1753 in je obsegal 2 knjigi.
Poglej Vrsta (biologija) in Species Plantarum
Spolno razmnoževanje
T.i. »crossing-over«, eden od načinov homologne rekombinacije, pri katerem se izmenjata enakovredna dela homolognih kromosomov Spolno razmnoževanje je način razmnoževanja, pri katerem se kombinira genski zapis staršev ob nastanku potomcev.
Poglej Vrsta (biologija) in Spolno razmnoževanje
Systema naturae
Naslovnica prve izdaje ''Systema Naturae'' (Leiden, 1735) Systema Naturae je najbolj znano delo švedskega zdravnika in naravoslovca Carla Linnéja, ki je prvič izšlo leta 1735 s polnim naslovom Systema naturae; sive regna tria naturae in classes et ordines, genera et species redacta, tabulisque aeneis illustrata.
Poglej Vrsta (biologija) in Systema naturae
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Vrsta (biologija) in Taksonomija
Tiger
Tiger (znanstveno ime Panthera tigris) je največji predstavnik mačk, saj lahko zraste do 230 cm dolžine, z dodatno več kot 1 meter dolgim repom.
Poglej Vrsta (biologija) in Tiger
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Vrsta (biologija) in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Glej tudi
Biološki koncepti
Botanična nomenklatura
Taksonomija rastlin
Vrste (biologija)
Prav tako znan kot Nadvrsta (biologija), Species.