Kazalo
36 odnosi: Žabe, Čutilo, Breg (razločitev), Carl Linnaeus, Dihala, Grščina, Herpetologija, Hibernacija, Jajčece, Jezik (organ), Karbon, Kisik, Koža, Kopno, Kri, Krvna žila, Krvni obtok, Ogljikov dioksid, Oko, Okončina, Oploditev, Planinski močerad, Plazilci, Plenilstvo, Pljuča, Razred (biologija), Rep, Repati krkoni, Ribe, Sleporili, Strunarji, Takson, Voda, Voh, Vretenčarji, Zlata krastača.
Žabe
Rast in razvoj ''Anura'': Paglavec brez pljuč, b) z enim parom okončin, c) z dvema paroma okončin in še vedno z repom, d) mlada žaba z izginjajočim repom, e) žaba brez repa Žabe (znanstveno ime Anura; imenovane tudi brezrepe dvoživke, brezrepi krkoni ali kratko brezrepci) so največja in najbolj znana skupina dvoživk.
Poglej Dvoživke in Žabe
Čutilo
Čutílo je del živčnega sistema, ki ima vlogo sprejemanja in obdelave informacij iz okolja.
Poglej Dvoživke in Čutilo
Breg (razločitev)
Breg (v fizični geografiji oz. geomorfologiji) lahko pomeni.
Poglej Dvoživke in Breg (razločitev)
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Dvoživke in Carl Linnaeus
Dihala
Dihala ali respiratorni sistem je organski sistem, sestavljen iz specifičnih organov in struktur, ki pri živalih in rastlinah omogoča izmenjavo plinov.
Poglej Dvoživke in Dihala
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Dvoživke in Grščina
Herpetologija
Herpetologija (iz grških besed ἑρπετόν - herpeton: plazeč in λόγος - lógos: veda) je panoga zoologije (vede o živalih), ki se ukvarja z znanstvenim preučevanjem dvoživk in plazilcev (»herpetofavne«).
Poglej Dvoživke in Herpetologija
Hibernacija
Jež je ena izmed živali, ki hibernirajo Hibernacija ali zimsko spanje (latinsko hibernus - zima) je stanje telesne neaktivnosti živih bitij, pri kateremu se umiri srčni utrip, zniža telesna temperatura, presnova se upočasni, z namenom zmanjšati porabo energije predvsem v zimskem času, ko ni zadostnih virov hrane.
Poglej Dvoživke in Hibernacija
Jajčece
Jajčece ali jájčna célica (lat. ovum) je ženska haploidna spolna celica (gameta).
Poglej Dvoživke in Jajčece
Jezik (organ)
človeški jezik Jezik je mišičast organ, ki je zaradi številnih vlaken skeletne mišičnine izredno gibljiv.
Poglej Dvoživke in Jezik (organ)
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Dvoživke in Karbon
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Dvoživke in Kisik
Koža
Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.
Poglej Dvoživke in Koža
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Poglej Dvoživke in Kopno
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Dvoživke in Kri
Krvna žila
Krvna žila je cevast organ, po katerem se pretaka kri.
Poglej Dvoživke in Krvna žila
Krvni obtok
Krvni obtok je obtok krvi iz srca skozi arterije, arteriole, kapilare, venule in vene v srce, tako v pljučnem kot v sistemskem krvnem obtoku.
Poglej Dvoživke in Krvni obtok
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Dvoživke in Ogljikov dioksid
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Dvoživke in Oko
Okončina
Okončina, končina ali ekstremitéta je gibljiv del telesa živali, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje.
Poglej Dvoživke in Okončina
Oploditev
Združitev semenčice z jajčecem Oploditev (s tujko fertilizacija ali singamija) je v biološkem smislu nastanek novega organizma z združitvijo dveh gamet v zigoto, čemur sledi razvoj zarodka.
Poglej Dvoživke in Oploditev
Planinski močerad
Planinski močerad ali črni močerad (znanstveno ime Salamandra atra) je gorska vrsta, kjer se zadržuje v gozdovih in nad gozdno mejo.
Poglej Dvoživke in Planinski močerad
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Dvoživke in Plazilci
Plenilstvo
lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.
Poglej Dvoživke in Plenilstvo
Pljuča
CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.
Poglej Dvoživke in Pljuča
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Poglej Dvoživke in Razred (biologija)
Rep
Zložen pavji rep Rèp (tudi rép) je podolgovat, gibljiv izrastek zadnjega dela živalskega telesa.
Poglej Dvoživke in Rep
Repati krkoni
Repati krkoni (znanstveno ime Caudata) so skupina dvoživk, ki obdržijo rep vse življenje (za razliko od žab).
Poglej Dvoživke in Repati krkoni
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Dvoživke in Ribe
Sleporili
Sleporili (znanstveno ime Gymnophiona) so red dvoživk, v katerega uvrščamo približno 220 vrst, razširjenih po tropskih predelih sveta.
Poglej Dvoživke in Sleporili
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Dvoživke in Strunarji
Takson
Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.
Poglej Dvoživke in Takson
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Dvoživke in Voda
Voh
Vóh je eden od petih čutov.
Poglej Dvoživke in Voh
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Dvoživke in Vretenčarji
Zlata krastača
Zlata krastača (znanstveno ime Incilius periglenes) je bila vrsta krastače, nekoč pogosta na območju višinskih deževnih gozdov nad mestom Monteverde v Kostariki, na nadmorskih višinah med 1500 in 1620 m. Vrsto je leta 1966 opisal herpetolog Jay Savage, ki je dobil primerke od lokalnih prebivalcev in leta tudi 1964 sam obiskal območje.
Poglej Dvoživke in Zlata krastača
Prav tako znan kot Amphibia.