Kazalo
83 odnosi: Absorpcija, Apnenec, Apno, Argon, Atmosfera (enota), Bar (enota), Barva, Bencin, Bikarbonat, Bioetanol, Blaise Pascal, Celično dihanje, Destilacija, Dihanje, Dizelsko olje, Električni dipolni moment, Farmacija, Faza snovi, Fermentacija, Fotosinteza, Gorenje (kemija), Gostota, Helij, Heterotrof, Humphry Davy, Ion, Jan Baptist van Helmont, Joseph Black, Kalcijev karbonat, Kapljevina, Karbonat, Kelvin, Kemijska formula, Kerozin, Kisik, Klorovodikova kislina, Koks, Kondenzacija, Kovalentna vez, Kritična točka, Maščobna kislina, Metan, Michael Faraday, Mikroorganizem, Molekula, Natrijev karbonat, Ogljik, Ogljikov disulfid, Ogljikov hidrat, Ogljikov monoksid, ... Razširi indeks (33 več) »
- Anorganska topila
- Gasila
- Gospodinjske kemikalije
- Hladila
- Kisli anhidridi
- Kisli oksidi
- Laserska ojačevalna sredstva
- Ogljikovi oksidi
- Pogonska sredstva
- Refrigeranti
- Toplogredni plini
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Ogljikov dioksid in Absorpcija
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Ogljikov dioksid in Apnenec
Apno
Apno je lahko.
Poglej Ogljikov dioksid in Apno
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej Ogljikov dioksid in Argon
Atmosfera (enota)
Atmosfêra je starejša (prepovedana) enota za tlak, ki ni v sistemu SI, njena približna vrednost je 1 bar.
Poglej Ogljikov dioksid in Atmosfera (enota)
Bar (enota)
Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.
Poglej Ogljikov dioksid in Bar (enota)
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Ogljikov dioksid in Barva
Bencin
Bencin je mešanica lahkih ogljikovodikov, kar z drugimi besedami pomeni, da je sestavljen iz ogljikovih in vodikovih atomov združenih v verigah.
Poglej Ogljikov dioksid in Bencin
Bikarbonat
V anorganski kemiji je bíkarbonát (po IUPAC priporočljiva nomenklatura: hidrogenkarbonat) je vmesna oblika v deprotonaciji ogljikove kisline.
Poglej Ogljikov dioksid in Bikarbonat
Bioetanol
Alkoholni plamen na improviziranem gorilcu Etanól (etilni alkohol) se uporablja kot gorívo že od nekdaj, vendar le kot pomožno ali zasilno gorivo.
Poglej Ogljikov dioksid in Bioetanol
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej Ogljikov dioksid in Blaise Pascal
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Ogljikov dioksid in Celično dihanje
Destilacija
Destilacija je termodifuzijski proces, pri katerem ločujemo komponente na osnovi njihovih različnih hlapnosti, izraženimi s temperaturo vrelišč.
Poglej Ogljikov dioksid in Destilacija
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Poglej Ogljikov dioksid in Dihanje
Dizelsko olje
Dieselsko gorivo je eden od proizvodov iz nafte, ki vsebuje ogljikovodike z okrog 16 ogljikovimi atomi.
Poglej Ogljikov dioksid in Dizelsko olje
Električni dipolni moment
Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.
Poglej Ogljikov dioksid in Električni dipolni moment
Farmacija
XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.
Poglej Ogljikov dioksid in Farmacija
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Poglej Ogljikov dioksid in Faza snovi
Fermentacija
CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2).
Poglej Ogljikov dioksid in Fermentacija
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Ogljikov dioksid in Fotosinteza
Gorenje (kemija)
Gorenje je eksotermna kemijska reakcija med gorivom in oksidacijskim sredstvom, v večini primerov je to kisik iz zraka.
Poglej Ogljikov dioksid in Gorenje (kemija)
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Ogljikov dioksid in Gostota
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Ogljikov dioksid in Helij
Heterotrof
Heterotróf je organizem, ki se za preživetje prehranjuje s snovmi iz drugih organizmov.
Poglej Ogljikov dioksid in Heterotrof
Humphry Davy
Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.
Poglej Ogljikov dioksid in Humphry Davy
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Ogljikov dioksid in Ion
Jan Baptist van Helmont
Jan Baptist van Helmont, flamski kemik, fiziolog in zdravnik, * 12. januar 1577, † 30. december 1644.
Poglej Ogljikov dioksid in Jan Baptist van Helmont
Joseph Black
Joseph Black, škotski fizik in kemik, * 16. april 1728, Bordeaux, Francija, † 10. november 1799, Edinburg, Škotska.
Poglej Ogljikov dioksid in Joseph Black
Kalcijev karbonat
Kalcijev karbonat je kemična spojina s formulo CaCO3.
Poglej Ogljikov dioksid in Kalcijev karbonat
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Ogljikov dioksid in Kapljevina
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Poglej Ogljikov dioksid in Karbonat
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Ogljikov dioksid in Kelvin
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Ogljikov dioksid in Kemijska formula
Kerozin
Kerozin je brezbarven vnetljiv ogljikovodik, ki se pridobiva z destilacijo surove nafte.
Poglej Ogljikov dioksid in Kerozin
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Ogljikov dioksid in Kisik
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Ogljikov dioksid in Klorovodikova kislina
Koks
Koks Koks je trden ostanek žganja bituminoznih premogov z majhno vsebnostjo pepela in žvepla.
Poglej Ogljikov dioksid in Koks
Kondenzacija
plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Ogljikov dioksid in Kondenzacija
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Ogljikov dioksid in Kovalentna vez
Kritična točka
meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.
Poglej Ogljikov dioksid in Kritična točka
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Poglej Ogljikov dioksid in Maščobna kislina
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Ogljikov dioksid in Metan
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Poglej Ogljikov dioksid in Michael Faraday
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Ogljikov dioksid in Mikroorganizem
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Ogljikov dioksid in Molekula
Natrijev karbonat
Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja.
Poglej Ogljikov dioksid in Natrijev karbonat
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Ogljikov dioksid in Ogljik
Ogljikov disulfid
Ogljikov disulfid je brezbarvna, hlapna in vnetljiva tekočina s kemijsko formulo CS2.
Poglej Ogljikov dioksid in Ogljikov disulfid
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Ogljikov dioksid in Ogljikov hidrat
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Ogljikov dioksid in Ogljikov monoksid
Ogljikova kislina
Ogljikova kislina je zelo šibka kislina s kemijsko formulo H2CO3.
Poglej Ogljikov dioksid in Ogljikova kislina
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Ogljikov dioksid in Organska spojina
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Ogljikov dioksid in Ozračje
Pecilni prašek
Pecilni prašek vsebuje poleg drugih sestavin tudi natrijev hidrogenkarbonat (jedilna soda ali soda bikarbona), ki pri visoki temperaturi razpade.
Poglej Ogljikov dioksid in Pecilni prašek
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Poglej Ogljikov dioksid in PH
Pivo
Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.
Poglej Ogljikov dioksid in Pivo
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Ogljikov dioksid in Plin
Poise
Poise (oznaka P) je enota v CGS sistemu za merjenje viskoznosti.
Poglej Ogljikov dioksid in Poise
Propan
Propan je brezbarven plin, tretji v homologni vrsti alkanov z molekulsko formulo C3H8.
Poglej Ogljikov dioksid in Propan
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Ogljikov dioksid in Prostornina
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Ogljikov dioksid in Rastline
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Ogljikov dioksid in Silicijev dioksid
Sinteza
Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.
Poglej Ogljikov dioksid in Sinteza
Sluznica
Histologiški preparat sluznice želodca (antrum) Sluznica je notranja, zaščitna plast nekaterih votlih in cevastih organov.
Poglej Ogljikov dioksid in Sluznica
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Poglej Ogljikov dioksid in Standardni pogoji
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Ogljikov dioksid in Sublimacija
Suhi led
Suhi led je led je ogljikov dioksid (CO2) v trdnem stanju pri temperaturi -79 ° C. Je brez vonja in okusa ter je bakterično statičen.
Poglej Ogljikov dioksid in Suhi led
Superkritični ogljikov dioksid
Superkritični ogljikov dioksid je fluidno stanje ogljikovega dioksida in obstaja nad njegovo kritično temperaturo in kritičnim tlakom.
Poglej Ogljikov dioksid in Superkritični ogljikov dioksid
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Ogljikov dioksid in Temperatura
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Ogljikov dioksid in Tlak
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Poglej Ogljikov dioksid in Topilo
Toplogredni plin
Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita.
Poglej Ogljikov dioksid in Toplogredni plin
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Poglej Ogljikov dioksid in Topnost
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Ogljikov dioksid in Trdnina
Trojna točka
Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Poglej Ogljikov dioksid in Trojna točka
Varjenje
Varjênje je spajanje dveh ali več delov osnovnega materiala v nerazdružljivo celoto.
Poglej Ogljikov dioksid in Varjenje
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Ogljikov dioksid in Vino
Viski
Škotski ''blended whisky'' Viski (angleško na Škotskem whisky, na Irskem whiskey; irsko Uisce beatha) je žgana pijača iz ječmena in drugih vrst žit, ki ima korenine na Škotskem in Irskem.
Poglej Ogljikov dioksid in Viski
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Ogljikov dioksid in Voda
Wood
Wood (angleška beseda za les) je lahko.
Poglej Ogljikov dioksid in Wood
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Ogljikov dioksid in Zemeljski plin
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Ogljikov dioksid in Zemlja
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Ogljikov dioksid in Zrak
Glej tudi
Anorganska topila
Gasila
Gospodinjske kemikalije
Hladila
Kisli anhidridi
Kisli oksidi
Laserska ojačevalna sredstva
Ogljikovi oksidi
Pogonska sredstva
Refrigeranti
Toplogredni plini
Prav tako znan kot CO2.