Kazalo
38 odnosi: Aceton, Alkan, Bencin, Butan (plin), Butanojska kislina, Cink, Dizelsko olje, Eksplozija, Etan, Eten, Gorenje (kemija), Jodovodik, Kisik, Klor, Klorovodikova kislina, Kondenzacija, Metan, Nafta, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikov monoksid, Ogljikovodik, Ozračje, Plin, Propanol, Propen, Redoks reakcija, Saje, Temperatura, Toplota, Ultravijolično valovanje, Utekočinjeni zemeljski plin, Vlažnost, Voda, Vodik, Zemeljski plin, Zrak, 1910.
- Alkani
- Fosilna goriva
- Refrigeranti
- Zemeljski plin
Aceton
Aceton (tudi propanon, dimetil keton, 2-propanon in propan-2-on) je najpreprostejši keton s kemijsko formulo CH3(CO)CH3.
Poglej Propan in Aceton
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Propan in Alkan
Bencin
Bencin je mešanica lahkih ogljikovodikov, kar z drugimi besedami pomeni, da je sestavljen iz ogljikovih in vodikovih atomov združenih v verigah.
Poglej Propan in Bencin
Butan (plin)
Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10.
Poglej Propan in Butan (plin)
Butanojska kislina
Masléna kislína (iz grškega βούτῡρον - maslo, IUPAC-ime: butanojska kislina) je karboksilna kislina s kemijsko formulo CH3CH2CH2-COOH.
Poglej Propan in Butanojska kislina
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Propan in Cink
Dizelsko olje
Dieselsko gorivo je eden od proizvodov iz nafte, ki vsebuje ogljikovodike z okrog 16 ogljikovimi atomi.
Poglej Propan in Dizelsko olje
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Poglej Propan in Eksplozija
Etan
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.
Poglej Propan in Etan
Eten
Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.
Poglej Propan in Eten
Gorenje (kemija)
Gorenje je eksotermna kemijska reakcija med gorivom in oksidacijskim sredstvom, v večini primerov je to kisik iz zraka.
Poglej Propan in Gorenje (kemija)
Jodovodik
Jodovodik (HI) je dvoatomna molekula.
Poglej Propan in Jodovodik
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Propan in Kisik
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Propan in Klor
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Propan in Klorovodikova kislina
Kondenzacija
plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Propan in Kondenzacija
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Propan in Metan
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Propan in Nafta
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Propan in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Propan in Ogljikov dioksid
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Propan in Ogljikov monoksid
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Propan in Ogljikovodik
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Propan in Ozračje
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Propan in Plin
Propanol
Propanol ali propan-1-ol je alkohol, sestavljen iz treh atomov ogljika, atoma kisika in osmih atomov vodika.
Poglej Propan in Propanol
Propen
Propen, znan tudi kot propilen in metiletilen, je nenasičen ogljikovodik s kemijsko formulo C3H6.
Poglej Propan in Propen
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Propan in Redoks reakcija
Saje
Saje je splošni izraz, ki se nanaša na nečistost ogljikovih delcev, izhaja iz neposrednega zgorevanja ogljikovodikov.
Poglej Propan in Saje
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Propan in Temperatura
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Propan in Toplota
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Propan in Ultravijolično valovanje
Utekočinjeni zemeljski plin
evropskimi terminali za uplinjanje UZP. Številni tankerji imajo skladiščni prostor za UZP v obliki več krogel. Utekočínjeni zêmeljski plín (UZP) je kapljevina in je tržna oblika zemeljskega plina.
Poglej Propan in Utekočinjeni zemeljski plin
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Propan in Vlažnost
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Propan in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Propan in Vodik
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Propan in Zemeljski plin
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Propan in Zrak
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Propan in 1910