Kazalo
141 odnosi: Alge, Aluminij, Amonijak, Anion, Antivodik, Antoine Lavoisier, Atomska teža, Bakterije, Barion, Baza (kemija), Berilij, Biokemija, Bohrov model atoma, Bor (element), Brom, CANDU, Cink, Cirkonij, Devterij, Dewarjeva posoda, Dušik, Eksploziv, Elektrika in magnetizem, Elektroliza, Elektron, Elektronegativnost, Elektronvolt, Encim, Energijski nivo, Enota atomske mase, Ernest Rutherford, Fajalit, Ferdinand von Zeppelin, Fizika, Fluor, Fosfor, Fosilno gorivo, Foton, Fotosinteza, Funkcionalna skupina, Galij, Generator, Gilbert Newton Lewis, Glavni niz, Gorivna celica, Gostota, Grščina, Harold Clayton Urey, Helij, Henry Cavendish, ... Razširi indeks (91 več) »
- Diatomične nekovine
- Kemični elementi
- Reaktivne nekovine
- Refrigeranti
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Vodik in Alge
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Vodik in Aluminij
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Vodik in Amonijak
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Poglej Vodik in Anion
Antivodik
Antivodik je antimaterijski dvojnik vodika.
Poglej Vodik in Antivodik
Antoine Lavoisier
Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.
Poglej Vodik in Antoine Lavoisier
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Poglej Vodik in Atomska teža
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Vodik in Bakterije
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Poglej Vodik in Barion
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Poglej Vodik in Baza (kemija)
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Poglej Vodik in Berilij
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Vodik in Biokemija
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Poglej Vodik in Bohrov model atoma
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Poglej Vodik in Bor (element)
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Vodik in Brom
CANDU
CANDU reaktor (akronim za CANada Deuterium Uranium) je težkotlačnovodni reaktor (PHWR), ki so ga izumili v Kanadi.
Poglej Vodik in CANDU
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Vodik in Cink
Cirkonij
Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.
Poglej Vodik in Cirkonij
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Poglej Vodik in Devterij
Dewarjeva posoda
Presek Dewarjeve posode. Rdeče območje je vakuum. Dewarjeva posóda (tudi dewarska posóda) je posoda, ki je narejena tako, da nudi dobro termalno izolacijo.
Poglej Vodik in Dewarjeva posoda
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Vodik in Dušik
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Vodik in Eksploziv
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Vodik in Elektrika in magnetizem
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Poglej Vodik in Elektroliza
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Vodik in Elektron
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Vodik in Elektronegativnost
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Vodik in Elektronvolt
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Vodik in Encim
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Poglej Vodik in Energijski nivo
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Poglej Vodik in Enota atomske mase
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Poglej Vodik in Ernest Rutherford
Fajalit
Fajalit (Fe2SiO4) je z železom bogat končni član olivinske vrste.
Poglej Vodik in Fajalit
Ferdinand von Zeppelin
Grof Ferdinand Adolf August Heinrich von Zeppelin, nemški izumitelj in izdelovalec zrakoplovov, * 8. julij 1838, Konstanz pri Bodenskem jezeru, Nemčija † 8. marec 1917.
Poglej Vodik in Ferdinand von Zeppelin
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Vodik in Fizika
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Vodik in Fluor
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Vodik in Fosfor
Fosilno gorivo
Premog Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike.
Poglej Vodik in Fosilno gorivo
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Vodik in Foton
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Vodik in Fotosinteza
Funkcionalna skupina
Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.
Poglej Vodik in Funkcionalna skupina
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Poglej Vodik in Galij
Generator
za druge pomene glej Generator (razločitev) Generator je v teoriji grup tisti najmanjši del grupe, s katerim lahko dobimo vse elemente grupe z v grupi določenim množenjem.
Poglej Vodik in Generator
Gilbert Newton Lewis
Gilbert Newton Lewis, ameriški kemik, * 23. oktober 1875, Weymouth, Massachusetts, ZDA, † 23. marec 1946, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Vodik in Gilbert Newton Lewis
Glavni niz
Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.
Poglej Vodik in Glavni niz
Gorivna celica
Gorivna celica je naprava, ki spremeni kemično energijo goriva v električno energijo s pomočjo kemične reakcije in oksidanta.
Poglej Vodik in Gorivna celica
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Vodik in Gostota
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Vodik in Grščina
Harold Clayton Urey
Harold Clayton Urey, ameriški fizikalni kemik, * 29. april 1893, Walkerton, Indiana, ZDA, † 5. januar 1981, La Jolla, Kalifornija, ZDA.
Poglej Vodik in Harold Clayton Urey
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Vodik in Helij
Henry Cavendish
1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.
Poglej Vodik in Henry Cavendish
Hindenburg (cepelin)
Hindenburg leta 1936 Hindenburg na Lakehurstu LZ 129 Hindenburg (nemško: Luftschiff Zeppelin #129); registracija: D-LZ 129) je bila velika nemška zračna ladja (cepelin) s togo strukturo in glavna ladja razreda Hindenburg. Bila največja zračna ladja po volumnu. Načrtovalo in zgradilo jo je podjetje Luftschiffbau Zeppelin GmbH v Friedrichshafnu, z njo je poslovalo podjetje Deutsche Zeppelin-Reederei.
Poglej Vodik in Hindenburg (cepelin)
Indij
Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.
Poglej Vodik in Indij
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Poglej Vodik in Ionska vez
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Vodik in Izotop
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Poglej Vodik in James Clerk Maxwell
James Dewar
Sir James Dewar, FRS, škotski fizik in kemik, * 20. september 1842, Kincardine, Škotska, † 27. marec 1923, London, Anglija.
Poglej Vodik in James Dewar
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Vodik in Jedrski reaktor
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Poglej Vodik in Jedrsko orožje
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Vodik in Jedrsko zlivanje
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Vodik in Jod
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Poglej Vodik in Katalizator
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Vodik in Kemična vez
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Vodik in Kemijski element
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Poglej Vodik in Kemijski simbol
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Vodik in Kisik
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Vodik in Kislina
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Vodik in Klor
Kloroplast
Poenostavljenja zgradba kloroplasta. Kloroplast ali klorofilno zrno je celični organel zelenih alg in višjih rastlin.
Poglej Vodik in Kloroplast
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Vodik in Klorovodikova kislina
Kompleksna spojina
Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.
Poglej Vodik in Kompleksna spojina
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Vodik in Kovalentna vez
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Vodik in Kovina
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Vodik in Kremen
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Vodik in Kvantna mehanika
Lantanoidi
Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.
Poglej Vodik in Lantanoidi
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Poglej Vodik in Maščobe
Magnezijev oksid
Magnezijev oksid, pogovorno magnezija (kemijska formula MgO), je bel prah ali brezbarven kristal, nastane pri gorenju magnezija v zraku ali v kisiku.
Poglej Vodik in Magnezijev oksid
Margarina
Kruh z margarino in medom Margarina je izdelek živilske predelovalne industrije, ki ga ponuja kupcem kot nadomestek za maslo.
Poglej Vodik in Margarina
Mednarodna vesoljska postaja
raketoplana ''Endeavour'' ob vračanju z odprave STS-132 (23. maj 2010) solarnimi ploščami), 3. junij 1999, odprava STS-96 med vračanjem na Zemljo MVP, 12. december 2006, vesoljski sprehod odprave STS 116. Nadgradnja Mednarodne vesoljske postaje. Mednarodna vesoljska postaja (MVP, - ISS, - МКС) je vesoljska postaja v nizkozemeljski orbiti, skupni projekt petih vesoljskih agencij ZDA (NASA), Rusije (FKA), Japonske (JAXA), Kanade (CSA) in Evropske unije (ESA).
Poglej Vodik in Mednarodna vesoljska postaja
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Vodik in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Poglej Vodik in Medzvezdna snov
Metalurgija
Metalurg pri delu Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).
Poglej Vodik in Metalurgija
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Vodik in Metan
Modrozelene cepljivke
Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.
Poglej Vodik in Modrozelene cepljivke
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Poglej Vodik in Nekovina
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Vodik in Nevtron
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Vodik in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Vodik in Ogljikov dioksid
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Vodik in Ogljikov monoksid
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Vodik in Ogljikovodik
Olje
Oljčno olje Oljni madež v dežju. Olje je hidrofobno Ólje je splošno poimenovanje za tekočine podobnih fizikalno-kemičnih lastnosti: višja viskoznost, hidrofobnost (da se ne mešajo z vodo), da se lepijo na druge površine.
Poglej Vodik in Olje
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Vodik in Organska kemija
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Vodik in Organska spojina
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Vodik in Periodni sistem elementov
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Poglej Vodik in Pierre-Simon Laplace
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Vodik in Platina
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Vodik in Plazma (fizika)
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Vodik in Plin
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Poglej Vodik in Polarni sij
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Vodik in Polimer
Polkovina
Pólkovína ali metaloíd je tisti kemijski element, katerega ionizacijske in vezne lastnosti so med lastnostmi kovin in nekovin.
Poglej Vodik in Polkovina
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Vodik in Polprevodnik
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Vodik in Prapok
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Vodik in Prehodni element
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Vodik in Premog
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Vodik in Presnova
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Vodik in Proton
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Vodik in Radioaktivnost
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Vodik in Razpolovni čas
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Vodik in Redoks reakcija
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Poglej Vodik in Robert Boyle
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Poglej Vodik in Schrödingerjeva enačba
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Vodik in Silicij
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Vodik in Sol
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Vodik in Specifična toplota
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Vodik in Spin
Standardna sežigna entalpija
Standardna sežigna entalpija (ΔH°sež) (gl. tudi Kurilna vrednost) je enaka spremembi entalpije pri popolnem sežigu 1 mola snovi pri standardnih pogojih.
Poglej Vodik in Standardna sežigna entalpija
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Poglej Vodik in Standardni pogoji
Superprevodnost
kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.
Poglej Vodik in Superprevodnost
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Vodik in Svetloba
Težka voda
Têžka vôda ali devterijev oksid D2O je strupena v večjih količinah, zaradi manjše sposobnosti raztapljanja.
Poglej Vodik in Težka voda
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Vodik in Težnost
Temna energija
language.
Poglej Vodik in Temna energija
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Poglej Vodik in Temna snov
Togi premik
Tógi premík ali izometríja je v geometriji preslikava, ki ohranja razdalje med točkami.
Poglej Vodik in Togi premik
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Poglej Vodik in Toplotna prevodnost
Transformator
Transformator Transformator je statična električna naprava, ki preoblikuje (pretvarja) električno energijo ene izmenične napetosti in enega izmeničnega toka v električno energijo druge izmenične napetosti in drugega izmeničnega toka iste frekvence.
Poglej Vodik in Transformator
Trojna točka
Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Poglej Vodik in Trojna točka
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Vodik in Ultravijolično valovanje
Varnostni list
Varnostni list je dokument, ki vsebuje varnostne podatke o določeni snovi oziroma kemikaliji.
Poglej Vodik in Varnostni list
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Vodik in Vesolje
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Vodik in Vesoljski teleskop Hubble
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Poglej Vodik in Viskoznost
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Vodik in Voda
Vodikova bomba
Vodikova bomba (tudi termonuklearna bomba, hidrogena bomba, H-bomba, fuzijska bomba) je vrsta jedrskega orožja, ki izrablja veliko količino sproščene jedrske energije pri procesu jedrskega zlitja.
Poglej Vodik in Vodikova bomba
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Poglej Vodik in Vodikova vez
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Vodik in Vrstno število
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Vodik in Vrtilna količina
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Vodik in Zemlja
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Poglej Vodik in Zlitina
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Vodik in Zvezda
Glej tudi
Diatomične nekovine
Kemični elementi
Reaktivne nekovine
Refrigeranti
Prav tako znan kot Vodik-1.