Komunikacija

526 odnosi: Abbejevo število, Acetilen, Acetilholin, Acidogena celica, ACOG, Adenozin trifosfat, Adiponitril, Adrenalin, Aerojet M-1, Aerostat, Agregatno stanje, AIP-podmornica, Albert Szent-Györgyi, Algna biomasa, Alifatska spojina, Alkalijska kovina, Alkalno jezero, Alkan, Alken, Alkohol, Alternativno gorivo, Aluminij, Aluminijev hidrid, Aluminijev klorid, Aluminijev nitrid, Aluminijeve alkilne skupine, Amfoternost, Amin, Amonijak, Amonijev ion, Amonijev sulfat, Anatolij Baranov, Anders Jonas Ångström, Anilin, Annie Jump Cannon, Anorganska kemija, Anorganska spojina, Antimonov(III) hidrid, Antioksidant, Antivodik, Antoine Lavoisier, Arheje, Ariane 5, Ariane 6, Arzenhidrid, Arzenov bron, Arzin, AS-203, Aspartam, Asteroid tipa C, ..., Atmosfera nebesnega telesa, Atom, Atom vodika, Atomska ura, Atomske enote, Atomski polmer, Avogadrov zakon, Šibka kislina, Škrob, Železo, Železov(II,III) oksid, Železov(III) oksid, Življenje na Marsu, Živo srebro, Žveplasta kislina, Žveplo, Žveplova kislina, Časovni pregled astronomije, Balmerjeva serija, Barbiturna kislina, Barfoedov test, Baza (kemija), B²FH, Benzen, Biomolekula, Bioplastika, Biotit, Blok f, Blok p, Blok s, BMW Hydrogen 7, Boštjan Genorio, Boeing Phantom Eye, Bohrov polmer, Bokova krogla, Borova skupina, Bromovodikova kislina, Butan (plin), Butanojska kislina, Butanol, CANDU, Celično dihanje, Celofan, Celuloza, Ceramid, CHON, Cianovodikova kislina, Cikloheksan, Cink, Cinkov prah, COROT-9b, Cosylab, Davyjeva medalja, Denitrifikacija, Deoksiriboza, Deprotonacija, Devterij, Diamagnetizem, Diazonijeva sol, Diboran, Diklorotris(trifenilfosfin)rutenij(II), Disaharid, Disprozij, Drakova enačba, Dušikasta kislina, Dušikova kislina, Dvoatomna molekula, Eksosfera, Eksotični atom, Eksplozija, Eksploziv, Elektrofilna adicija, Elektrofilna substitucija, Elektrokemija, Elektroliza, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Elektronski mikroskop, Elektronvolt, Element 1. periode, Energijska gostota, Enota atomske mase, Epigenetika, Etanojska kislina, Eten, Etilbromid, Etilenglikol, Fischer-Tropschev proces, Flogistonska teorija, Fluor, Fluorescein, Fosforjev pentasulfid, Fosforjeva kislina, Fosilno gorivo, Fotoelektrokemična celica, Fotosfera, Frakcionirana kristalizacija (geologija), Fred Hoyle, Frederick Sumner Brackett, Friderik Pregl, Fridmanovi enačbi, Friedrich Paschen, Fritz Haber, Funkcionalna skupina, Furosemid, Galaksija, Ganimed (luna), Gemcitabin, Georges Antoine Pons Rayet, GFAJ-1, Glavno kvantno število, Glicin, Glikogen, Glikoliza, Glukuronska kislina, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gorivna celica, Gostota elementov (podatkovna stran), Gostota zraka, Grafit, Grignardova reakcija, H, Haber-Boschev proces, Halogen, Hans Albrecht Bethe, Hartreejeva energija, HD 16028, Heksakloroetan, Helij, Hendrik Christoffel van de Hulst, Henry Cavendish, Henryjev zakon, Heroin, Hertzsprung-Russllov diagram, Hibridizacija orbital, Hidrazin, Hidrid, Hidroksilamin, Hidroksilni radikal, Hidroliza, Hidroponika, Hillov sistem, Hindenburg (cepelin), Hiperorjakinja, Hipoklorova kislina, Hitin, Hitrost zvoka, Hladilno sredstvo, Hladna fuzija, Hondrit, Humphry Davy, Indij, Inkandescenca, Insulin, Ionizacijska energija, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Izhlapevajoča plinasta globula, Izocitrat dehidrogenaza, Izotop, Izotopi helija, Izotopi vodika, Izparilna toplota, Α-ogljik, Jedrska elektrarna Černobil, Jedrska kemija, Jedrska magnetna resonanca, Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči, Jedrska podmornica, Jedrsko gorivo, Jedrsko zlivanje, Jedrsko-električna raketa, Jeklena litina, Jodovodik, Johann Jakob Balmer, Joseph John Thomson, Julius Plücker, Jupiter, Justus von Liebig, K-141 Kursk, Kafra, Kalcijev hidrogensulfit, Kalcijev oksid, Kalijev oksid, Kalijev pikrat, Kapela (zvezda), Karboksilna kislina, Kemija, Kemijska formula, Kemijska kinetika, Kemijski element, Kemijski simbol, Kemijski zakon, Kemolitotrof, Kepler-11, Keto-enolna tavtomerija, Ketoacidoza, Keton, Kisik, Kloriranje, Klorovodikova kislina, Kokosovo olje, Komandno-servisni modul Apolla, Komet asteroidnega pasu, Komet Hyakutake, Konjska glava (meglica), Koordinacijsko število, Kositrov(II) oksid, Kovalentna vez, Kovinski vodik, Kovinskost, Kozmični žarki, Kristalografija, Kritična temperatura, Kritična točka, Kroženje dušika, Kroženje ogljika, Kromosfera, Kurilna vrednost, Lactobacillus acidophilus, Lahkoplinski top, Lahkovodni reaktor, Laktaza, Le Chatelierovo načelo, Les, Litij, Litijev hidrid, Lockheed Martin X-33, Luis Walter Alvarez, Luna, Lymanova serija, Maščobna kislina, Maščobna kislina omega-3, Magellanov most, Magnetizem, Magnezijev prah, Makula denza, Malo telo Osončja, Manganov(II) oksid, Marcellin Berthelot, Masa zvezd, Mário Schenberg, Medmolekulska sila, Mednarodni atomski čas, Mednarodni kemijski identifikator, Medzvezdna snov, Meglična celica, Merkur, Metan, Metanol, Metilamin, Metilirano živo srebro, Metilnitrat, Miller–Ureyev poskus, Močvirje, Molekula, Molekularna geometrija, Molekularni oblak, Morfolin, Moseleyjev zakon, Motorno olje, Mravljinčna kislina, Mullikenova lestvica, N-acetilglukozamin, N-acetilmuraminska kislina, N-butilamin, Nadorjakinja, Naftalen, Naravni park Biancane, Toskana, Naseljivi planet, Nathan Abraham Rosen, National Ignition Facility, Natrij, Natrijev aluminat, Natrijev cianid, Natrijev cianoborohidrid, Natrijev hidrogenkarbonat, Natrijev hidroksid, Nenasičeni aciklični ogljikovodiki, Neon, Neptun, Nevtron, Nevtronij, NGC 891, Niels Henrik David Bohr, Nitrazepam, Nitrometan, Nomenklatura organske kemije IUPAC, Noradrenalin, Nukleofilna adicija, Nukleon, Nukleosinteza, Občina Trbovlje, Območje H I, Območje H II, Ofiolit, Oganeson, Ogljik, Ogljikov hidrat, Ogljikov monoksid, Ogljikov tetraklorid, Ogljikov-dioksidni laser, Ogljikova kislina, Ogljikova skupina, Ogljikovodik, Oksidacija beta, Oleksander Lelečenko, Orbitala, Organska kemija, Organska spojina, Orlova meglica, Osončje, Osteoklast, Otto Heinrich Warburg, Otto Struve, Ozračje, Paladij, Parna raketa, Paschenov zakon, Paul Scherrer, Penžinska elektrarna na plimovanje, Pentilformiat, Periodni sistem elementov, Perocetna kislina, Peroksisom, PH, Pieter Zeeman, Pikrinska kislina, Pingvinon, Piren, Planetarna meglica, Plastika, Platinska skupina, Plošča s Pioneerja 10, Plumban, Požar, Podmornica, Pogostost elementov v zemeljski skorji, Poliklorirani bifenili, Prašni delci, Prasevanje, Pravilo Lipinskega, Pravilo okteta, Predhlajeni reaktivni motor, Premog, Presnovna acidoza, Program Viking, Propan, Propanol, Propen, Prostorsko zapolnjeni model, Proton, Razširitev periodnega sistema elementov, Razred podmornic 212, Rdeča orjakinja, Rdeča pritlikavka, Recikliranje, Recikliranje aluminija, Redoks reakcija, Renij, Renin-angiotenzin-aldosteronski sistem, Rentgenij, Rjava pritlikavka, Rozierjev balon, Rydbergova formula, Rydbergova konstanta, Saharoza, Saturn, Sečna kislina, Sečnina, Sekstant (ozvezdje), Serpentinit, Severna Amerika (meglica), Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemičnih spojin, Seznam kemijskih vsebin, Seznam planetov v osončju, Seznam slovenskih besed češkega izvora, Singletni kisik, Sintranje, Sipalni presek, Skeletna formula, Skupina periodnega sistema, Skylon, Soja, Sol (kemija), Sonce, Sorbitol, Space Shuttle, Specifična toplota, Spekter vodikovega atoma, Spektralna črta, Spektralna razvrstitev zvezd, Spojina, Srčni zastoj, Standardna tvorbena entalpija alkanov, Stanislaw Marcin Ulam, Starkov pojav, Stefan-Boltzmannov zakon, Stehiometrija, Stiren, Stratosferski balon, Strihnin, Struktura Zemlje, Supermasivna črna luknja, Supernova, Superprevodnost, Sveča, Tabela izotopov, Tališča elementov (podatkovna stran), Tantal (element), Tavrin, Tekoča goriva, Temna meglica, Temna snov, Temperatura samovžiga, Teobromin, Teorija mirujočega stanja, Termiti, Termoelektrarna Šoštanj, Termoelektrarna Šoštanj blok 5, Theodore William Richards, Tiamin, Tiol, Trinitrotoluen, Tritij, Trojna točka, Trojni alfa proces, Tulij, Uran (planet), Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Uvod v kvantno mehaniko, Valenca, Varjenje TIG, Veliki Atraktor, Vesolje, Vesoljski prostor, Vez sigma, Visoka napetost, Vitamin C, Vladimir Aleksandrovič Fok, Voda, Vodikov fluorid, Vodikov klorid, Vodikov peroksid, Vodikov sulfid, Vodikova črta, Vodikova bomba, Vodikova vez, VZ Ovna, Wienov zakon, William Huggins, William Odling, William Wilson Morgan, Willis Eugene Lamb mlajši, Wolf-Rayetova zvezda, Wolfgang Ernst Pauli, Zakon o stalnih razmerjih, Zemeljski planet, Zemlja, Zemljoalkalijska kovina, Zeppelin NT, Zračna ladja, Zrak, Zrakoplov, Zvezda, Zvezda orjakinja, 1 (število), 1-dekanol, 1766, 2-heptanon, 2-metoksietanol, 2-pentanon, 2001 Mars Odyssey. Razširi indeks (476 več) » « Shrink indeks

Abbejevo število

lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu. language.

Novo!!: Vodik in Abbejevo število · Poglej več »

Acetilen

Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).

Novo!!: Vodik in Acetilen · Poglej več »

Acetilholin

Acetilholin (pogosto okrajšano imenovan tudi ACh) je bil prvi identificirani živčni prenašalec.

Novo!!: Vodik in Acetilholin · Poglej več »

Acidogena celica

Acidogena celica (označena s puščico) Acidogene celice so epitelijske celice v želodcu, ki sodelujejo pri tvorbi solne kisline in izločajo želodčni intrinzični faktor.

Novo!!: Vodik in Acidogena celica · Poglej več »

ACOG

TA-31RCO ACOG v uporabi ameriške vojske ACOG (angleško Advanced Combat Optical Gunsight) je vojaška kratica, ki označuje Izpopolnjen bojni optični namerilnik in je del modifikacijskega programa ameriških oboroženih sil SOPMOD.

Novo!!: Vodik in ACOG · Poglej več »

Adenozin trifosfat

Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.

Novo!!: Vodik in Adenozin trifosfat · Poglej več »

Adiponitril

Adiponitril (molekulska formula: C6H8N2; tudi heksan dinitril) je brezbarvno olje.

Novo!!: Vodik in Adiponitril · Poglej več »

Adrenalin

Adrenalin ali tudi epinefrin je hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadledvična žleza (sprošča se iz sredice nadledvične žleze) in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo.

Novo!!: Vodik in Adrenalin · Poglej več »

Aerojet M-1

Turbočrpalka Aerojet M-1 je bil predlagani raketni motor na tekoče gorivo.

Novo!!: Vodik in Aerojet M-1 · Poglej več »

Aerostat

Breitling Orbiter 3 Aerostát (iz grščine ἀήρ: aer – zrak + στατός: statos – statičen) je zrakoplov lažji od zraka.

Novo!!: Vodik in Aerostat · Poglej več »

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Novo!!: Vodik in Agregatno stanje · Poglej več »

AIP-podmornica

Italijanska AIP-podmornica Salvatore Todaro S-526 AIP-podmornica je vsaka podmornica, ki ima od površinskega zraka neodvisen pogonski sklop (jedrski pogon ne spada med AIP-pogone).

Novo!!: Vodik in AIP-podmornica · Poglej več »

Albert Szent-Györgyi

Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarsko-ameriški biokemik, * 16. september 1893, Budimpešta, Avstro-Ogrska, † 22. oktober 1986, Woods Hole, Massachusetts, Združene države Amerike.

Novo!!: Vodik in Albert Szent-Györgyi · Poglej več »

Algna biomasa

Algna Biomasa je obnovljiv vir energije,ki ne povečuje izpustov Oglikovega dioksida CO2v ozračje.

Novo!!: Vodik in Algna biomasa · Poglej več »

Alifatska spojina

Alifatske spojine, alifatski ogljikovodiki ali alifati (iz grškega aleiphar – olje, mast) so organske spojine ogljika in vodika, ki ne vsebujejo aromatskih obročev.

Novo!!: Vodik in Alifatska spojina · Poglej več »

Alkalijska kovina

Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.

Novo!!: Vodik in Alkalijska kovina · Poglej več »

Alkalno jezero

Alkalno jezero je jezero na močno alkalni strani nevtralnosti, običajno z vrednostjo pH med 9 in 12.

Novo!!: Vodik in Alkalno jezero · Poglej več »

Alkan

Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).

Novo!!: Vodik in Alkan · Poglej več »

Alken

Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.

Novo!!: Vodik in Alken · Poglej več »

Alkohol

Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول‎, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.

Novo!!: Vodik in Alkohol · Poglej več »

Alternativno gorivo

Alternativna goriva so goriva, znana tudi kot ne-konvencialna goriva in so alternativa konvencionalnim gorivom.

Novo!!: Vodik in Alternativno gorivo · Poglej več »

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Novo!!: Vodik in Aluminij · Poglej več »

Aluminijev hidrid

Aluminijev hidrid, katerega kemijska formula je AlH3, je spojina vodika in aluminija.

Novo!!: Vodik in Aluminijev hidrid · Poglej več »

Aluminijev klorid

Aluminijev klorid je anorganska spojina s formulo AlCl3.

Novo!!: Vodik in Aluminijev klorid · Poglej več »

Aluminijev nitrid

Aluminijev nitrid je spojina aluminija in dušika s formulo AlN.

Novo!!: Vodik in Aluminijev nitrid · Poglej več »

Aluminijeve alkilne skupine

Alkil aluminij je zelo lahko vnetljiva in jedka snov s kemijsko formulo HCn H2n+13.

Novo!!: Vodik in Aluminijeve alkilne skupine · Poglej več »

Amfoternost

Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.

Novo!!: Vodik in Amfoternost · Poglej več »

Amin

Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.

Novo!!: Vodik in Amin · Poglej več »

Amonijak

Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.

Novo!!: Vodik in Amonijak · Poglej več »

Amonijev ion

Amonijev ion (tudi amonijev kation) je pozitivno nabiti poliatomski kation s kemijsko formulo NH4+.

Novo!!: Vodik in Amonijev ion · Poglej več »

Amonijev sulfat

Amonijev sulfat je anorganska spojina s formulo (NH4)2SO4, pogosto uporabljena kot umetno gnojilo.

Novo!!: Vodik in Amonijev sulfat · Poglej več »

Anatolij Baranov

Anatolij Ivanovič Baranov, sovjetski inženir, * 13. junij 1953, Majačka, Novotrotsko okrožje, Sovjetska zveza, † 20. maj 1986 Moskva, Sovjetska zveza.

Novo!!: Vodik in Anatolij Baranov · Poglej več »

Anders Jonas Ångström

Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Novo!!: Vodik in Anders Jonas Ångström · Poglej več »

Anilin

Anilin, fenilamin ali aminobenzen je organska spojina s kemijsko formulo C6H5NH2.

Novo!!: Vodik in Anilin · Poglej več »

Annie Jump Cannon

Annie Jump Cannon, ameriška astronomka, * 11. december 1863, Dover, Delaware, ZDA, † 13. april 1941, Cambridge, Massachusetts.

Novo!!: Vodik in Annie Jump Cannon · Poglej več »

Anorganska kemija

'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks. '''D:''' Silikoni imajo mnogo značilnosti organskih polimerov. '''E:''' Grubbsov katalizator je zelo zapletena spojina za katero jo odkritelj leta 2005 dobil Nobelovo nagrado za kemijo. '''F:''' Zeoliti se uporabljajo kot molekularna sita. '''G:''' Bakrov(II) acetat je tudi teoretike presenetil s svojim diamagnetizmom. Anorganska kemija je prirodoslovna znanost in veja kemije, ki preučuje zgradbo in fizikalno-kemijske lastnosti anorganskih spojin.

Novo!!: Vodik in Anorganska kemija · Poglej več »

Anorganska spojina

Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.

Novo!!: Vodik in Anorganska spojina · Poglej več »

Antimonov(III) hidrid

Antimonov(III) hidrid, katerega kemijska formula je, poznamo kot spojino vodika in antimona.

Novo!!: Vodik in Antimonov(III) hidrid · Poglej več »

Antioksidant

sive krogle predstavljajo kisik, dušik, vodik in ogljik. Ántioksidánt je molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul.

Novo!!: Vodik in Antioksidant · Poglej več »

Antivodik

Antivodik je antimaterijski dvojnik vodika.

Novo!!: Vodik in Antivodik · Poglej več »

Antoine Lavoisier

Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.

Novo!!: Vodik in Antoine Lavoisier · Poglej več »

Arheje

Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.

Novo!!: Vodik in Arheje · Poglej več »

Ariane 5

Ariane 5-ES SNECMA Vulcain II motor na vodik in kisik Shema Ariane 5 ECA Ariane 5 je evropska (francoska) težka nosilna raketa družine raket Ariane.

Novo!!: Vodik in Ariane 5 · Poglej več »

Ariane 6

Ariane 6 maketa Ariane 6 je evropska nosilna raketa za enkratno uporabo, ki jo razvija ESA.

Novo!!: Vodik in Ariane 6 · Poglej več »

Arzenhidrid

Arzenhidrid (tudi arzin; molekulska formula: AsH3) je utekočinjen brezbarven plin z vonjem po česnu.

Novo!!: Vodik in Arzenhidrid · Poglej več »

Arzenov bron

Tajskem okoli leta 1800 Arzenov bron je zlitina v kateri je bakru namesto običajnega kositra primešan arzen.

Novo!!: Vodik in Arzenov bron · Poglej več »

Arzin

Arzin je anorganska spojina s formulo.

Novo!!: Vodik in Arzin · Poglej več »

AS-203

Izstrelitev AS-203 AS-203 (ali SA-203) je bil polet rakete nosilke Saturn IB brez človeške posadke v Nasinem Programu Apollo.

Novo!!: Vodik in AS-203 · Poglej več »

Aspartam

Aspartam je ime za neenergijsko, sintetično visoko intenzivno sladilo aspartil-fenilalanin-1-metil ester.

Novo!!: Vodik in Aspartam · Poglej več »

Asteroid tipa C

Asteroid tipa C je vrsta najbolj pogostih ogljikovih asteroidov, ki sestavljajo okoli 75 % vseh znanih asteroidov.

Novo!!: Vodik in Asteroid tipa C · Poglej več »

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Novo!!: Vodik in Atmosfera nebesnega telesa · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Vodik in Atom · Poglej več »

Atom vodika

Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.

Novo!!: Vodik in Atom vodika · Poglej več »

Atomska ura

Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.

Novo!!: Vodik in Atomska ura · Poglej več »

Atomske enote

Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.

Novo!!: Vodik in Atomske enote · Poglej več »

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Novo!!: Vodik in Atomski polmer · Poglej več »

Avogadrov zakon

Avogadrov zakon (tudi Avogadrova domneva in Avogadrovo načelo) je plinski zakon, imenovan po Amedeu Avogadru, ki je leta 1811 predpostavil, da vsebujejo enake prostornine idealnih plinov pri enaki temperaturi in tlaku enako število delcev.

Novo!!: Vodik in Avogadrov zakon · Poglej več »

Šibka kislina

Šibka kislina je kislina, ki v vodi nepopolno disociira in odda le del protonov.

Novo!!: Vodik in Šibka kislina · Poglej več »

Škrob

Škrob pri 800-kratni povečavi Škrob (lat. amylum; kemijska formula (C6H10O5)n) je naravni polisaharid, polimer sestavljen iz povezanih glukoznih enot.

Novo!!: Vodik in Škrob · Poglej več »

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Novo!!: Vodik in Železo · Poglej več »

Železov(II,III) oksid

Železov(II,III) oksid je kemijska spojina s formulo Fe3O4.

Novo!!: Vodik in Železov(II,III) oksid · Poglej več »

Železov(III) oksid

Železov(III) oksid je anorganska spojina s formulo Fe2O3.

Novo!!: Vodik in Železov(III) oksid · Poglej več »

Življenje na Marsu

Znanstevniki so dolgo časa predvidevali o možnosti življenja na Marsu zaradi podobnosti z Zemljo.

Novo!!: Vodik in Življenje na Marsu · Poglej več »

Živo srebro

Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.

Novo!!: Vodik in Živo srebro · Poglej več »

Žveplasta kislina

Žveplasta kislina, pravilneje vodna raztopina žveplovega dioksida, je spojina s kemijsko formulo H2SO3.

Novo!!: Vodik in Žveplasta kislina · Poglej več »

Žveplo

Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16.

Novo!!: Vodik in Žveplo · Poglej več »

Žveplova kislina

Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.

Novo!!: Vodik in Žveplova kislina · Poglej več »

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Novo!!: Vodik in Časovni pregled astronomije · Poglej več »

Balmerjeva serija

Bálmerjeva sêrija je v fiziki spektralna serija črt, ki se izsevajo pri prehodu vodikovega atoma iz višjega v drugo najnižje stanje (n.

Novo!!: Vodik in Balmerjeva serija · Poglej več »

Barbiturna kislina

Barbiturna kislina je organska spojina z pirimidinskim heterocikličnim osnovnim ogrodjem.

Novo!!: Vodik in Barbiturna kislina · Poglej več »

Barfoedov test

Barfoedov test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti monosaharidov.

Novo!!: Vodik in Barfoedov test · Poglej več »

Baza (kemija)

Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.

Novo!!: Vodik in Baza (kemija) · Poglej več »

B²FH

B²FH so začetnice Burbidgea, Margaret Burbidge, Williama Fowlerja in Hoylea, ter se nanašajo na članek iz astrofizike z naslovom Nastanek elementov v zvezdah (Synthesis of the Elements in Stars), objavljen leta 1957.

Novo!!: Vodik in B²FH · Poglej več »

Benzen

Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.

Novo!!: Vodik in Benzen · Poglej več »

Biomolekula

Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.

Novo!!: Vodik in Biomolekula · Poglej več »

Bioplastika

Granulati bioplastike. Bioplastika je definirana na več načinov.

Novo!!: Vodik in Bioplastika · Poglej več »

Biotit

Biotit je pogost plastnat silikatni mineral (filosilikat) iz skupine temnih sljud s približno kemijsko formulo K(Mg,Fe)3AlSi3O10(F,OH)2.

Novo!!: Vodik in Biotit · Poglej več »

Blok f

right Blok f periodnega sistema elementov je sestavljen iz elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali f. Elementi se imenujejo tudi notranji prehodni elementi ali redke zemeljske kovine.

Novo!!: Vodik in Blok f · Poglej več »

Blok p

right Blok p periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz zadnjih šestih skupin periodnega sistema razen helija, ki spada v blok s. Vsi elementi imajo v osnovnem stanju atomov elektrone z najvišjo energijo na orbitali p. V bloku p so vse nekovine, razen vodika in helija, ki sta v bloku s, vse polkovine in nekaj kovin.

Novo!!: Vodik in Blok p · Poglej več »

Blok s

right Blok s periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz prve in druge skupine elementov (alkalijske in alkalijske zemeljske kovine) ter vodik in helij.

Novo!!: Vodik in Blok s · Poglej več »

BMW Hydrogen 7

BMW 7 hydrogen je vozilo na vodik proizvedeno v omejeni seriji v nemški tovarni avtomobilov BMW.

Novo!!: Vodik in BMW Hydrogen 7 · Poglej več »

Boštjan Genorio

Boštjan Genorio, slovenski kemik, * 26.

Novo!!: Vodik in Boštjan Genorio · Poglej več »

Boeing Phantom Eye

Boeing Phantom Eye - "Fantomsko Oko", je visokovišinsko opazovalno brezpilotno letalo z dolgim dosegom, ki ga trenutno razvija ameriški Boeing.

Novo!!: Vodik in Boeing Phantom Eye · Poglej več »

Bohrov polmer

Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.

Novo!!: Vodik in Bohrov polmer · Poglej več »

Bokova krogla

Slika Thackerayevih krogel, Bokovih krogel v IC 2944. Bokove krogle so temnni oblaki gostega medzvezdnega prahu, v katerih včasih poteka nastajanje zvezd.

Novo!!: Vodik in Bokova krogla · Poglej več »

Borova skupina

Borova skupina so kemijski elementi iz 13., po stari nonemklaturi IIIA, skupine periodnega sistema elementov.

Novo!!: Vodik in Borova skupina · Poglej več »

Bromovodikova kislina

Bromovodikova kislina je raztopina vodikovega bromida v vodi.

Novo!!: Vodik in Bromovodikova kislina · Poglej več »

Butan (plin)

Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10.

Novo!!: Vodik in Butan (plin) · Poglej več »

Butanojska kislina

Masléna kislína (iz grškega βούτῡρον - maslo, IUPAC-ime: butanojska kislina) je karboksilna kislina s kemijsko formulo CH3CH2CH2-COOH.

Novo!!: Vodik in Butanojska kislina · Poglej več »

Butanol

Butanol je alkohol s štirimi ogljikovimi atomi, atomom kisika in desetimi atomi vodika.

Novo!!: Vodik in Butanol · Poglej več »

CANDU

CANDU reaktor (akronim za CANada Deuterium Uranium) je težkotlačnovodni reaktor (PHWR), ki so ga izumili v Kanadi.

Novo!!: Vodik in CANDU · Poglej več »

Celično dihanje

Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).

Novo!!: Vodik in Celično dihanje · Poglej več »

Celofan

Celofan je tanek, pregleden list narejen iz regenerirane celuloze.

Novo!!: Vodik in Celofan · Poglej več »

Celuloza

Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.

Novo!!: Vodik in Celuloza · Poglej več »

Ceramid

maščobno kislino (angl. ''fatty acid''); če je substituent (R) vodik, gre za ceramid. Ceramid. Substituent R predstavlja maščobno kislino. Ceramid je sfingolipid, derivat sfingozina, v katerem je aminoskupina sfingozina acilirana z maščobno kislino.

Novo!!: Vodik in Ceramid · Poglej več »

CHON

CHON je mnemonični akronim za štiri najbolj pogoste kemične elemente živih organizmov: ogljik (C), vodik (H), kisik (O) in dušik (N).

Novo!!: Vodik in CHON · Poglej več »

Cianovodikova kislina

Cianovodikova kislina (tudi vodikov cianid) je spojina z molekulsko formulo HCN, ki nastane, ko plinasti vodikov cianid raztopimo v vodi.

Novo!!: Vodik in Cianovodikova kislina · Poglej več »

Cikloheksan

Cikloheksan (molekulska formula: C6 H12) je ciklični alkan z molekulsko formulo C6H12.

Novo!!: Vodik in Cikloheksan · Poglej več »

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Novo!!: Vodik in Cink · Poglej več »

Cinkov prah

Cinkov prah je snov sivo-modre barve, ki obstaja v obliki prahu, pudra ali moke.

Novo!!: Vodik in Cinkov prah · Poglej več »

COROT-9b

COROT-9b je izvenosončni planet.

Novo!!: Vodik in COROT-9b · Poglej več »

Cosylab

Cosylab je slovensko tehnološko podjetje, ki je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan in že od same ustanovitve posluje na svetovnem trgu.

Novo!!: Vodik in Cosylab · Poglej več »

Davyjeva medalja

Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.

Novo!!: Vodik in Davyjeva medalja · Poglej več »

Denitrifikacija

Denitrifikacija je kemijska reakcija, pri kateri se v nitratu (NO3−) vezan dušik pretvori v prosti dušik (N2).

Novo!!: Vodik in Denitrifikacija · Poglej več »

Deoksiriboza

Deóksiribóza je riboza, pri kateri je ena od hidroksilnih skupin zamenjana z atomom vodika.

Novo!!: Vodik in Deoksiriboza · Poglej več »

Deprotonacija

vode Deprotonacija je odcepitev protona (vodikovega kationa H+) iz Brønsted–Lowryjeve kisline v kislo-bazični reakciji, pri čemer nastane konjugirana baza te kisline.

Novo!!: Vodik in Deprotonacija · Poglej več »

Devterij

Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.

Novo!!: Vodik in Devterij · Poglej več »

Diamagnetizem

pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.

Novo!!: Vodik in Diamagnetizem · Poglej več »

Diazonijeva sol

Fenildiazonijev kation. Diazonijeva sol ali diazonijeva spojina je razred organskih spojin s funkcionalno skupino -N+≡N in splošno formulo R-N2+X-.

Novo!!: Vodik in Diazonijeva sol · Poglej več »

Diboran

Diboran je kemična spojina sestavljena iz bora in vodika s formulo B2H6.

Novo!!: Vodik in Diboran · Poglej več »

Diklorotris(trifenilfosfin)rutenij(II)

Diklorotris(trifenilfosfin)rutenij(II) je koordinacijski kompleks.

Novo!!: Vodik in Diklorotris(trifenilfosfin)rutenij(II) · Poglej več »

Disaharid

Disaharidi so sestavljeni iz dveh monosaharidov. Na sliki je trehaloza. Disaharid je ogljikov hidrat, ki nastane s tvorbo glikozidne vezi med dvema monosaharidoma.

Novo!!: Vodik in Disaharid · Poglej več »

Disprozij

Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.

Novo!!: Vodik in Disprozij · Poglej več »

Drakova enačba

Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.

Novo!!: Vodik in Drakova enačba · Poglej več »

Dušikasta kislina

Dušikasta kislina. Dušikasta ali dušikova (III) kislina je šibka enoprotonska kislina z molekulsko formulo HNO2 in molsko maso 47.0134 g/mol.

Novo!!: Vodik in Dušikasta kislina · Poglej več »

Dušikova kislina

Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.

Novo!!: Vodik in Dušikova kislina · Poglej več »

Dvoatomna molekula

molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.

Novo!!: Vodik in Dvoatomna molekula · Poglej več »

Eksosfera

Pogled na luno skozi atmosfero višjih območij Eksosfera (iz grščine έξο, éxo „zunaj, navzven“ in σφαίρα, sfära „žoga“) je zunanja plast ozračja, ki sega do 1000 kilometrov nad zemeljsko površino.

Novo!!: Vodik in Eksosfera · Poglej več »

Eksotični atom

Eksotični atom je podoben normalnim atomom, od katerih se razlikuje v tem, da eden ali več podatomskih delcev nadomestimo z drugim delcem, ki ima enak naboj.

Novo!!: Vodik in Eksotični atom · Poglej več »

Eksplozija

Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.

Novo!!: Vodik in Eksplozija · Poglej več »

Eksploziv

Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.

Novo!!: Vodik in Eksploziv · Poglej več »

Elektrofilna adicija

Elektrofilna adicija (brez reakcijskega mehanizma). Elektrofilna adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se v spojini pretga π-vez, iz nje pa nastaneta dve novi kovalentni vezi.

Novo!!: Vodik in Elektrofilna adicija · Poglej več »

Elektrofilna substitucija

Reakcije elektrofilne substitucije so kemijske reakcije, pri katerih elektrofil premesti funkcionalno skupino v spojini, ki je ponavadi, vendar ne vedno, vodikov atom.

Novo!!: Vodik in Elektrofilna substitucija · Poglej več »

Elektrokemija

Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).

Novo!!: Vodik in Elektrokemija · Poglej več »

Elektroliza

Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.

Novo!!: Vodik in Elektroliza · Poglej več »

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Novo!!: Vodik in Elektronegativnost · Poglej več »

Elektronska lupina

Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).

Novo!!: Vodik in Elektronska lupina · Poglej več »

Elektronski mikroskop

Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.

Novo!!: Vodik in Elektronski mikroskop · Poglej več »

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Novo!!: Vodik in Elektronvolt · Poglej več »

Element 1. periode

  Element 1.

Novo!!: Vodik in Element 1. periode · Poglej več »

Energijska gostota

Energijska gostota Energetska gostota je količina energije, ki se jo lahko shrani na enoto volumna ali mase.

Novo!!: Vodik in Energijska gostota · Poglej več »

Enota atomske mase

Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.

Novo!!: Vodik in Enota atomske mase · Poglej več »

Epigenetika

Epigenetika (epi- pomeni zunaj) je področje molekularne biologije, ki preučuje spremembe v izražanju genov organizma, ki niso povezane s spremembami v zaporedju DNK.

Novo!!: Vodik in Epigenetika · Poglej več »

Etanojska kislina

Ocetna kislina (pravilneje etanojska kislina, formula CH3COOH) je organska kislina.

Novo!!: Vodik in Etanojska kislina · Poglej več »

Eten

Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.

Novo!!: Vodik in Eten · Poglej več »

Etilbromid

Etilbromid (tudi bromoetan; formula C2H5Br) je kemična spojina ogljika, vodika in broma.

Novo!!: Vodik in Etilbromid · Poglej več »

Etilenglikol

Etilenglikol (IUPAC ime: etan-1,2-diol) je organska spojina s formulo (CH2OH)2.

Novo!!: Vodik in Etilenglikol · Poglej več »

Fischer-Tropschev proces

Fischer–Tropschev proces je industrijski kemični proces, s katerim se zmes ogljikovega monoksida in vodika pretvori v tekoče ogljikovodike – bencin, plinsko olje in maziva.

Novo!!: Vodik in Fischer-Tropschev proces · Poglej več »

Flogistonska teorija

Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.

Novo!!: Vodik in Flogistonska teorija · Poglej več »

Fluor

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.

Novo!!: Vodik in Fluor · Poglej več »

Fluorescein

Fluoresceín (tudi fluorescin) je oranžnordeče barvilo, ki daje rumeno raztopino z zeleno fluorescenco.

Novo!!: Vodik in Fluorescein · Poglej več »

Fosforjev pentasulfid

Fosforjev pentasulfid je anorganska spojina, katere molekularna formula je P4S10.

Novo!!: Vodik in Fosforjev pentasulfid · Poglej več »

Fosforjeva kislina

Fosforjeva, ortofosforjeva ali natančneje fosforjeva(V) kislina) je anorganska kislina s kemijsko formulo H3PO4. Kislina nastane z raztapljanjem difosforjevega pentaoksida (P2O5) v vodi. Fosforjev pentaoksid nastaja z zgorevanjem fosforja. Fosforjeva(V) kislina vsebuje tri vodikove atome, zato disociira v treh stopnjah: H3PO4 → H2PO4 + H3O H3PO4 → H1PO4 + 2H3O H3PO4 → PO4 + 3H3O Zaradi treh predhodnih vodikovih atomov ima kislina strokovno predpono orto, ki velja za kisline z več H atomi. Ta lastnost da ortofosforjevi kislini možnost spajanja s kondenzacijo v polifosforjevo kislino (HPO3). Fosforjeva (V) kislina, se uporablja predvsem za pridelovanje gnojil, pri tem predvsem soli in pralnih praškov, kot mehčalo za trdo vodo. Kategorija:Anorganske kisline Kategorija:Arome Kategorija:Anorganske fosforjeve spojine Kategorija:Vodikove spojine.

Novo!!: Vodik in Fosforjeva kislina · Poglej več »

Fosilno gorivo

Premog Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike.

Novo!!: Vodik in Fosilno gorivo · Poglej več »

Fotoelektrokemična celica

Fotoelektrokemična celica (ang. Photoelectrochemical cells - PEC) je sončna celica, ki proizvaja električno energijo ali pa proizvaja vodik, podobno kot pri elektrolizi vode.

Novo!!: Vodik in Fotoelektrokemična celica · Poglej več »

Fotosfera

Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.

Novo!!: Vodik in Fotosfera · Poglej več »

Frakcionirana kristalizacija (geologija)

Shematski prikaz osnov frakcionirane kristalizacije magme. Sestava magme se med ohlajanjem spreminja, ker nekateri minerali izkristalijo in se izločijo iz taline. Minerali kristalijo v naslednjem zaporedju: '''1''': olivin, '''2''': olivin in piroksen, '''3''': piroksen in plagioklaz, '''4''': plagioklaz. Na dnu magmatske komore nastane kumulatna kamnina. Frakcionirana kristalizacija je eden od najpomembnejših geokemijskih in fizikalnih procesov, ki potekajo v Zemljini skorji in plašču.

Novo!!: Vodik in Frakcionirana kristalizacija (geologija) · Poglej več »

Fred Hoyle

Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.

Novo!!: Vodik in Fred Hoyle · Poglej več »

Frederick Sumner Brackett

Frederick Sumner Brackett, ameriški fizik in spektroskopist, * 1. avgust, 1896, Claremont, Kalifornija, ZDA, † 28. januar 1988.

Novo!!: Vodik in Frederick Sumner Brackett · Poglej več »

Friderik Pregl

Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).

Novo!!: Vodik in Friderik Pregl · Poglej več »

Fridmanovi enačbi

Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.

Novo!!: Vodik in Fridmanovi enačbi · Poglej več »

Friedrich Paschen

Louis Karl Heinrich Friedrich Paschen, nemški fizik, * 22. januar, 1865, Schwerin, Nemčija, † 25. februar 1947, Potsdam, Nemčija.

Novo!!: Vodik in Friedrich Paschen · Poglej več »

Fritz Haber

Fritz Haber, nemški kemik judovskega rodu, nobelovec, * 9. december 1868, Nemčija, † 29. januar 1934, Nemčija.

Novo!!: Vodik in Fritz Haber · Poglej več »

Funkcionalna skupina

Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.

Novo!!: Vodik in Funkcionalna skupina · Poglej več »

Furosemid

Furosemíd, pod tržnima imenoma Lasix, Edemid, je sulfonamidni diuretik (učinkovina, ki poveča izločanje seča) z močnim učinkom.

Novo!!: Vodik in Furosemid · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Novo!!: Vodik in Galaksija · Poglej več »

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Novo!!: Vodik in Ganimed (luna) · Poglej več »

Gemcitabin

Gemcitabin je učinkovina, ki se uporablja pri zdravljenju raka.

Novo!!: Vodik in Gemcitabin · Poglej več »

Georges Antoine Pons Rayet

Georges Antoine Pons Rayet, francoski astronom, * 22. december 1839, Bordeaux, Francija, † 14. junij 1906.

Novo!!: Vodik in Georges Antoine Pons Rayet · Poglej več »

GFAJ-1

GFAJ-1 je ekstremofilna bakterija paličaste oblike iz družine Halomonadaceae, ki so jo prvič izolirali iz sedimentov v jezeru Mono v Kaliforniji leta 2009.

Novo!!: Vodik in GFAJ-1 · Poglej več »

Glavno kvantno število

Glavno kvantno število je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki.

Novo!!: Vodik in Glavno kvantno število · Poglej več »

Glicin

Glicin (skrajšano Gly ali G), je najmanjša od 20 aminokislin, ki jih je običajno srečati v beljakovinah; glicin je tudi najmanjša možna amino kislina - namesto stranske verige kot pri drugih amino kislinah je v glicinu najti en sam vodik.

Novo!!: Vodik in Glicin · Poglej več »

Glikogen

Model, ki ponazarja kemijsko strukturo glikogena, zgrajenega iz številnih monomernih enot (glukoznih molekul). Glikogen je polisaharid in predstavlja osnovno obliko uskladiščene glukoze v živalskih, glivnih in nekaterih bakterijskih celicah.

Novo!!: Vodik in Glikogen · Poglej več »

Glikoliza

Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).

Novo!!: Vodik in Glikoliza · Poglej več »

Glukuronska kislina

β-D oblika glukuronske kisline Glukuronska kislina (grško γλυκερός - »sladek«) je karboksilna kislina, ki je derivat glukoze in se od nje razlikuje le po oksidiranem ogljiku na šestem mestu v molekuli (namesto hidroksilne skupine imamo pri glukuronski kislini karboksilno skupino).

Novo!!: Vodik in Glukuronska kislina · Poglej več »

Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.

Novo!!: Vodik in Goldschmidtovo razvrščanje elementov · Poglej več »

Gorivna celica

Gorivna celica je naprava, ki spremeni kemično energijo goriva v električno energijo s pomočjo kemične reakcije in oksidanta.

Novo!!: Vodik in Gorivna celica · Poglej več »

Gostota elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.

Novo!!: Vodik in Gostota elementov (podatkovna stran) · Poglej več »

Gostota zraka

Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.

Novo!!: Vodik in Gostota zraka · Poglej več »

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Novo!!: Vodik in Grafit · Poglej več »

Grignardova reakcija

Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.

Novo!!: Vodik in Grignardova reakcija · Poglej več »

H

H h H je deveta črka slovenske abecede.

Novo!!: Vodik in H · Poglej več »

Haber-Boschev proces

Fritz Haber, 1918 Carl Bosch Habrov ali Haber-Boschev proces je industrijska implementacija reakcije elementarnega dušika in vodika, v kateri nastane amonijak, in hkrati glavni industrijski proces za proizvodnjo amonijaka:M.

Novo!!: Vodik in Haber-Boschev proces · Poglej več »

Halogen

Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.

Novo!!: Vodik in Halogen · Poglej več »

Hans Albrecht Bethe

Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik, * 2. julij 1906, Strassburg, Nemčija, sedaj Strasbourg, Francija, † 6. marec 2005, Ithaca, New York, ZDA.

Novo!!: Vodik in Hans Albrecht Bethe · Poglej več »

Hartreejeva energija

Hartreejeva energija (oznaka Wh) je fizikalna konstanta izražena v atomski enoti energije, imenovana po angleškem matematiku in fiziku Douglasu Raynerju Hartreeju.

Novo!!: Vodik in Hartreejeva energija · Poglej več »

HD 16028

HD 16028 je zvezda v ozvezdju Andromeda.

Novo!!: Vodik in HD 16028 · Poglej več »

Heksakloroetan

Heksakloroetan ali perkloroetan je organska klorova spojina s formulo.

Novo!!: Vodik in Heksakloroetan · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Novo!!: Vodik in Helij · Poglej več »

Hendrik Christoffel van de Hulst

Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom, * 19. november 1918, Utrecht, Nizozemska, † 31. julij 2000, Leiden, Nizozemska.

Novo!!: Vodik in Hendrik Christoffel van de Hulst · Poglej več »

Henry Cavendish

1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.

Novo!!: Vodik in Henry Cavendish · Poglej več »

Henryjev zakon

William Henry Henryjev zakon je plinski zakon, ki ga je formuliral angleški kemik William Henry leta 1803.

Novo!!: Vodik in Henryjev zakon · Poglej več »

Heroin

Heroin je eden prvih derivatov morfina, ki so ga dobili tako, da so morfin obdelovali z anhidridom ocetne kisline in dobili diacetil morfin.

Novo!!: Vodik in Heroin · Poglej več »

Hertzsprung-Russllov diagram

Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).

Novo!!: Vodik in Hertzsprung-Russllov diagram · Poglej več »

Hibridizacija orbital

Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.

Novo!!: Vodik in Hibridizacija orbital · Poglej več »

Hidrazin

Hidrazin je anorganska kemijska spojina s formulo N2H4 (NH2-NH2).

Novo!!: Vodik in Hidrazin · Poglej več »

Hidrid

Hidrid je binarna spojina z vodikom (spojina med vodikom in še enim elementom), v kateri je vodik bolj ali manj elektronegativen del molekule te spojine.

Novo!!: Vodik in Hidrid · Poglej več »

Hidroksilamin

Hidroksilamin je anorganska spojina s kemijsko formulo NH2OH.

Novo!!: Vodik in Hidroksilamin · Poglej več »

Hidroksilni radikal

Skeletni formuli 1-hidroksi-2(''1H'')-piridintiona in njegovega tavtomera Hidroksilni radikal •OH je nevtralna oblika hidroksidnega iona (OH−).

Novo!!: Vodik in Hidroksilni radikal · Poglej več »

Hidroliza

Hidroliza (iz grščine hydro.

Novo!!: Vodik in Hidroliza · Poglej več »

Hidroponika

Hidroponika je moderni način gojenja rastlin v vodnem mediju z natančno odmerjenim dodajanjem raztopin, ki vsebujejo potrebne količine hranil ter rastlinskih hormonov, da lahko pridelek doseže svoj genetski potencial ali se temu čim bolj približa.

Novo!!: Vodik in Hidroponika · Poglej več »

Hillov sistem

Hillov sistem je sistem pisanja kemijskih formul, ki ga je zasnoval in leta 1900 patentiral Edwin A. Hill.

Novo!!: Vodik in Hillov sistem · Poglej več »

Hindenburg (cepelin)

Hindenburg leta 1936 Hindenburg na Lakehurstu LZ 129 Hindenburg (nemško: Luftschiff Zeppelin #129); registracija: D-LZ 129) je bila velika nemška zračna ladja (cepelin) s togo strukturo in glavna ladja razreda Hindenburg. Bila največja zračna ladja po volumnu. Načrtovalo in zgradilo jo je podjetje Luftschiffbau Zeppelin GmbH v Friedrichshafnu, z njo je poslovalo podjetje Deutsche Zeppelin-Reederei. Prvič je poletela marca 1936 in uspešno izvedla 63 poletov, potem pa jo je 14 mesecev kasneje uničil požar 6. maja 1937. Ladja je bila napolnjena z vodikom, ker Združene države Amerike niso hotele prodati helija nacističnemu režimu. Helij ne gori in je zato bolj varen, vodik pa je dosti cenejši in daje več vzgona kot helij. Primerjava z letali Hindenburg je imel togo strukturo iz duraluminija. Imela je 15 nepropustnih pregrad z 16 velikimi vrečami iz bombaža (celicami) za vodik, ki je zagotavljal vzgon. Zunanja površina je bila iz bombaža z reflektivno plastjo, ki je ščitila pred sončnim UV in IR sevanjem, da se vodik ne bi pregrel. Možna je bila uporaba duraluminija iz strmoglavnjene britanske ladje R101, Zeppelin je namreč kupil 5000 kg duraliminij iz te ladje. Pojav letal, plovil težjih od zraka, je napovedal konec tem veličastnim plovilom. Malo je pripomogla tudi nesreča Hindenburga. Danes ni v uporabi skoraj nobene zračne ladje s togo strukturo. Uporabljajo se precej manjši nerigidni "blimpi", katerih obliko balona vzdržuje helij. Obstajajo načrti za nove super ladje kot so SkyCat, Walrus HULA in Lockheed Martin P-791.

Novo!!: Vodik in Hindenburg (cepelin) · Poglej več »

Hiperorjakinja

Hiperorjakinja je masivna zvezda, večja je celo od nadorjakinj, in ima maso tudi do 100 Sončevih mas.

Novo!!: Vodik in Hiperorjakinja · Poglej več »

Hipoklorova kislina

Molekula hipoklorove kisline Hipoklorova kislina (pravilneje klorova(I) kislina, formula HOCl) je kislina, ki je neobstojna, saj na svetlobi razpade na klor in vodo.

Novo!!: Vodik in Hipoklorova kislina · Poglej več »

Hitin

molekule hitina, zgrajene iz dveh N-acetilglukozaminov, ki se povezujejo z vezmi beta-1,4 v dolge verige Hitín je dolgoverižen polisaharid, polimer beta-glukoze z empirično formulo (C8H13O5N)n.

Novo!!: Vodik in Hitin · Poglej več »

Hitrost zvoka

Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.

Novo!!: Vodik in Hitrost zvoka · Poglej več »

Hladilno sredstvo

Hladilna sredstva (hladilne tekočine) so snovi, običajno v tekočem ali plinastem agregatnem stanju, uporabljajo pa se za zniževanje ali uravnavanje temperature sistemov.

Novo!!: Vodik in Hladilno sredstvo · Poglej več »

Hladna fuzija

Hladna fuzíja je tehnični izraz za jedrsko zlivanje (fuzijo), ki lahko poteka mnogo pod temperaturo, ki je potrebna za termonuklearne reakcije (milijoni stopinj Celzija).

Novo!!: Vodik in Hladna fuzija · Poglej več »

Hondrit

hondrule in kovinske luske Phnom PenhHondrit L6 - 1868 Hondrít je kamnit meteorit, ki se ni spremenil s taljenjem ali razslojevanjem (diferencijacijo) starševskega telesa iz katerega je nastal.

Novo!!: Vodik in Hondrit · Poglej več »

Humphry Davy

Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.

Novo!!: Vodik in Humphry Davy · Poglej več »

Indij

Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.

Novo!!: Vodik in Indij · Poglej več »

Inkandescenca

oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.

Novo!!: Vodik in Inkandescenca · Poglej več »

Insulin

aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.

Novo!!: Vodik in Insulin · Poglej več »

Ionizacijska energija

Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.

Novo!!: Vodik in Ionizacijska energija · Poglej več »

Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.

Novo!!: Vodik in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran) · Poglej več »

Izhlapevajoča plinasta globula

Izhlapevajoča plinasta globula oziroma s kratico EEG je področje plinastega vodika približno 100 astronomskih enot v premeru, ki pline, ki so v njeni senci, zaščiti pred ionizirajočimi UV žarki.

Novo!!: Vodik in Izhlapevajoča plinasta globula · Poglej več »

Izocitrat dehidrogenaza

Izocitrat dehidrogenaza (IDH, EC-število 1.1.1.41 in 1.1.1.42) je encim, ki sodeluje v Krebsovem ciklu.

Novo!!: Vodik in Izocitrat dehidrogenaza · Poglej več »

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Novo!!: Vodik in Izotop · Poglej več »

Izotopi helija

Trenutno je znanih 9 helijevih izotopov, od 2He do 10He.

Novo!!: Vodik in Izotopi helija · Poglej več »

Izotopi vodika

Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.

Novo!!: Vodik in Izotopi vodika · Poglej več »

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Novo!!: Vodik in Izparilna toplota · Poglej več »

Α-ogljik

α-ogljik je v organski kemiji ogljik, na katerega je pripeta funkcionalna skupina.

Novo!!: Vodik in Α-ogljik · Poglej več »

Jedrska elektrarna Černobil

Jedrska elektrarna Černobil, uradno jedrska elektrarna Vladimirja Iljiča Lenina, je zaprta jedrska elektrarna, ki se nahaja v bližini zapuščenega mesta Pripjat na severu Ukrajine, 16,5 kilometra severozahodno od mesta Černobil in 16 kilometrov od belorusko-ukrajinske meje in približno 100 kilometrov severozahodno od mesta Kijev.

Novo!!: Vodik in Jedrska elektrarna Černobil · Poglej več »

Jedrska kemija

Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.

Novo!!: Vodik in Jedrska kemija · Poglej več »

Jedrska magnetna resonanca

300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.

Novo!!: Vodik in Jedrska magnetna resonanca · Poglej več »

Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči

Poškodovani reaktor št. 4 Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči je nastala kot posledica močnega potresa in cunamija 11. marca 2011, ob 15.

Novo!!: Vodik in Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči · Poglej več »

Jedrska podmornica

Ruska jedrska podmornica razreda ''Ščuka-B'' Jedrske podmornice uporablja šest držav Jedrska podmornica je podmornica na jedrski pogon, v kateri je jedrski reaktor, ki žene parne turbine.

Novo!!: Vodik in Jedrska podmornica · Poglej več »

Jedrsko gorivo

Jedrsko gorivo tudi nuklearno gorivo je gorivo, ki se uporablja v jedrskih reaktorjih za pridobivanje energije ali pa kot eksploziv v jedrskih bombah.

Novo!!: Vodik in Jedrsko gorivo · Poglej več »

Jedrsko zlivanje

Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.

Novo!!: Vodik in Jedrsko zlivanje · Poglej več »

Jedrsko-električna raketa

Jedrsko-električna raketa je vrsta pogona vesoljskih plovil, kjer se termalna energija jedrskega goriva spremeni v električno energijo.

Novo!!: Vodik in Jedrsko-električna raketa · Poglej več »

Jeklena litina

Jeklena litina je pomirjeno jeklo, ki ga ulivamo v livno votlino, kjer se strdi in obdrži njeno obliko.

Novo!!: Vodik in Jeklena litina · Poglej več »

Jodovodik

Jodovodik (HI) je dvoatomna molekula.

Novo!!: Vodik in Jodovodik · Poglej več »

Johann Jakob Balmer

Johann Jakob Balmer, švicarski matematik in fizik, * 1. maj 1825, Lausen, Basel-Landschaft, Švica, † 12. marec 1898, Basel, Švica.

Novo!!: Vodik in Johann Jakob Balmer · Poglej več »

Joseph John Thomson

Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.

Novo!!: Vodik in Joseph John Thomson · Poglej več »

Julius Plücker

Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.

Novo!!: Vodik in Julius Plücker · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Vodik in Jupiter · Poglej več »

Justus von Liebig

Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.

Novo!!: Vodik in Justus von Liebig · Poglej več »

K-141 Kursk

K-141 Kursk je bila jurišna jedrska podmornica razreda ''Antej'' Ruske vojne mornarice. Potonila je po nesreči 12. avgusta 2000 v Barentsovem morju. Ime je dobila po ruskem mestu Kursk, v bližini katerega je leta 1943 potekala največja tankovska bitka v zgodovini, bitka pri Kursku.

Novo!!: Vodik in K-141 Kursk · Poglej več »

Kafra

Kafra je voskasta aromatična snov.

Novo!!: Vodik in Kafra · Poglej več »

Kalcijev hidrogensulfit

Kalcijev hidrogensulfit (zastarelo kalcijev bisulfit) je spojina s formulo Ca(HSO3)2). Raztopljen v vodi se imenuje sulfitna lužnica in se uporablja za proizvodnjo celuloze (sulfitni postopek). Ca + H2SO3 → Ca(HSO3)2 + H (v vodi povečuje koncentracijo OH) Kategorija:Kemične spojine.

Novo!!: Vodik in Kalcijev hidrogensulfit · Poglej več »

Kalcijev oksid

Kalcijev oksid (CaO) je bela, jedka, alkalna in kristalinična anorganska spojina.

Novo!!: Vodik in Kalcijev oksid · Poglej več »

Kalijev oksid

Kalijev oksid je anorganska spojina s formulo K2O.

Novo!!: Vodik in Kalijev oksid · Poglej več »

Kalijev pikrat

Strukturna formula kalijevega pikrata Kalijev pikrat je kalijeva sol pikrinske kisline (trinitrofenola).

Novo!!: Vodik in Kalijev pikrat · Poglej več »

Kapela (zvezda)

Kapela ali α Voznika je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Voznika, šesta najsvetlejša zvezda nočnega neba in tretja najsvetlejša zvezda severne nebesne poloble, tik za Arkturjem in Vego.

Novo!!: Vodik in Kapela (zvezda) · Poglej več »

Karboksilna kislina

Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.

Novo!!: Vodik in Karboksilna kislina · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Novo!!: Vodik in Kemija · Poglej več »

Kemijska formula

Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.

Novo!!: Vodik in Kemijska formula · Poglej več »

Kemijska kinetika

Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.

Novo!!: Vodik in Kemijska kinetika · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Vodik in Kemijski element · Poglej več »

Kemijski simbol

Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.

Novo!!: Vodik in Kemijski simbol · Poglej več »

Kemijski zakon

Kemijski zakoni so tisti naravni zakoni, ki se nanašajo na kemijo.

Novo!!: Vodik in Kemijski zakon · Poglej več »

Kemolitotrof

Kemolitotrofi (kemo + litotrof, starogrško lithos 'kamen' in trophein 'hraniti se') so kemotrofne bakterije, ki za vir energije porabljajo anorganske snovi (donor elektronov) iz svoje okolice.

Novo!!: Vodik in Kemolitotrof · Poglej več »

Kepler-11

Primerjava planetnega sestava Kepler 11 z Osončjem Kepler-11 je Soncu podobna zvezda s potrjenim planetnim sestavom najmanj 6 planetov s kratkimi tiri, zadnji, 6 je od zvezde oddaljen malce dlje, kot je Merkur od Sonca, odkrit je bil 2.

Novo!!: Vodik in Kepler-11 · Poglej več »

Keto-enolna tavtomerija

Keto-enolna tavtomerija: kemijsko ravnotežje med keto obliko (1) in enolno obliko (2) aldehida ali ketona. Keto-enolna tavtomerija je kemijsko ravnotežje med ketonsko in enolno obliko ketona ali aldehida.

Novo!!: Vodik in Keto-enolna tavtomerija · Poglej več »

Ketoacidoza

Ketoacidoza je presnovna acidoza (znižan pH zunajcelične tekočine), ki nastane zaradi kopičenja ketonskih teles v organizmu.

Novo!!: Vodik in Ketoacidoza · Poglej več »

Keton

Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.

Novo!!: Vodik in Keton · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Vodik in Kisik · Poglej več »

Kloriranje

Kloriranje je kemijski postopek, pri katerem se nek (predvsem vodikov) radikal zamenja z atomom klora.

Novo!!: Vodik in Kloriranje · Poglej več »

Klorovodikova kislina

Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).

Novo!!: Vodik in Klorovodikova kislina · Poglej več »

Kokosovo olje

Kokosovi orehi Kokosovo olje je jedilno olje, pridobljeno iz jedra mesa zrelega kokosa, ki raste na kokosovi palmi (Cocos nucifera).

Novo!!: Vodik in Kokosovo olje · Poglej več »

Komandno-servisni modul Apolla

Komandno-servisni modul Apolla je ameriško vesoljsko plovilo, ki je bilo najprej skupaj z lunarnim modulom uporabljeno v programu Apollo, samostojno pa pri poletih na vesoljsko postajo Skylab in združeni ameriško-ruski odpravi Apollo-Sojuz.

Novo!!: Vodik in Komandno-servisni modul Apolla · Poglej več »

Komet asteroidnega pasu

Komet asteroidnega pasu (komet glavnega asteroidnega pasu, uporablja se tudi kratica MBC ali Main Belt Comet) je telo, ki kroži okrog Sonca v predelu glavnega asteroidnega pasu in kaže podobne aktivnosti kot kometi.

Novo!!: Vodik in Komet asteroidnega pasu · Poglej več »

Komet Hyakutake

Komet Hyakutake ali C/1996 B2 je komet, ki ga je 31. januarja 1996 odkril japonski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake (1950 -2002).

Novo!!: Vodik in Komet Hyakutake · Poglej več »

Konjska glava (meglica)

Meglica Konjska glava (znana tudi kot Barnard 33) je temna meglica, ki leži v emisijski meglici IC 434 v ozvezdju Orion.

Novo!!: Vodik in Konjska glava (meglica) · Poglej več »

Koordinacijsko število

V kemiji in kristalografiji je koordinacijsko število centralnega atoma v molekuli ali kristalu število njegovih najbližjih sosedov.

Novo!!: Vodik in Koordinacijsko število · Poglej več »

Kositrov(II) oksid

Kositrov(II) oksid, kositrov monoksid ali stano oksid je kositrova anorganska spojina s formulo SnO.

Novo!!: Vodik in Kositrov(II) oksid · Poglej več »

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Novo!!: Vodik in Kovalentna vez · Poglej več »

Kovinski vodik

Kovinski vodik nastane, če je vodik izpostavljen dovolj velikemu tlaku.

Novo!!: Vodik in Kovinski vodik · Poglej več »

Kovinskost

II. populacije. V astronomiji je kovinskost uporabljena za opis pogostosti elementov, ki so težji od vodika in helija.

Novo!!: Vodik in Kovinskost · Poglej več »

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Novo!!: Vodik in Kozmični žarki · Poglej več »

Kristalografija

Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.

Novo!!: Vodik in Kristalografija · Poglej več »

Kritična temperatura

Krítična temperatúra je najvišja mogoča temperatura, pri kateri se lahko plin z zviševanjem tlaka utekočini.

Novo!!: Vodik in Kritična temperatura · Poglej več »

Kritična točka

meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.

Novo!!: Vodik in Kritična točka · Poglej več »

Kroženje dušika

Grafični prikaz kroženja dušika Kroženje dušika je ciklus, pri katerem dušik neprestano kroži med zrakom, prstjo, rastlinami in živalmi.

Novo!!: Vodik in Kroženje dušika · Poglej več »

Kroženje ogljika

Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.

Novo!!: Vodik in Kroženje ogljika · Poglej več »

Kromosfera

Sončevim popolnim mrkom leta 1999 Kromosfera je tanek pas Sončeve atmosfere nad fotosfero, širok okoli 10.000 km.

Novo!!: Vodik in Kromosfera · Poglej več »

Kurilna vrednost

Kurilna vrednost (tudi kalorična vrednost)(\Delta H_c^\circ) (gl. tudi Standardna sežigna entalpija) je energija, ki se sprosti v obliki toplote pri popolnem zgorevanju goriva z oksidantom pri standardnih pogojih.

Novo!!: Vodik in Kurilna vrednost · Poglej več »

Lactobacillus acidophilus

Lactobacillus acidophilus je vrsta bakterije, ki spada v rod laktobacilov.

Novo!!: Vodik in Lactobacillus acidophilus · Poglej več »

Lahkoplinski top

Sestavni deli lahkoplinskega topa Dva lahkoplinska topa v letalski bazi Arnold Lahkoplinski top (ang. light-gas gun) je naprava, ki doseže zelo visoke izstopne hitrosti projektilov.

Novo!!: Vodik in Lahkoplinski top · Poglej več »

Lahkovodni reaktor

Lahkovodni reaktor (ang. Light Water Reactor - LWR) je vrsta jedrskega reaktorja, ki za hlajenje in moderiranje uporablja običajno "lahko" vodo.

Novo!!: Vodik in Lahkovodni reaktor · Poglej več »

Laktaza

Laktaza (pogosto okrajšano LCT, EC število 3.2.1.23) je encim, ki v tankem črevesu razgradi laktozo - naravno prisotni sladkor v mleku.

Novo!!: Vodik in Laktaza · Poglej več »

Le Chatelierovo načelo

Le Châtelierovo načelo ali zakon kemijskega ravnotežja, včasih tudi Le Châtelier-Braunovo načelo, je načelo, po katerem se lahko predvidi vpliv spremembe reakcijskih pogojev na kemijsko ravnotežje.

Novo!!: Vodik in Le Chatelierovo načelo · Poglej več »

Les

za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.

Novo!!: Vodik in Les · Poglej več »

Litij

Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.

Novo!!: Vodik in Litij · Poglej več »

Litijev hidrid

Litijev hidrid je anorganska spojina s formulo LiH.

Novo!!: Vodik in Litijev hidrid · Poglej več »

Lockheed Martin X-33

Upodobitev leta X-33 VentureStar v nizki Zemljini tirnici Umetnikova upodobitev X-33 Preskušanje dveh novih linearnih raketnih pogonov XRS-2200 Lockheed Martin X-33 je bilo brezpilotno orbitalno letalo v pomanjšanem merilu za predlagan projekt ponovno uporabljivega izstrelitvenega sistema (RLV) in enostopenjskega plovila SSTO VentureStar.

Novo!!: Vodik in Lockheed Martin X-33 · Poglej več »

Luis Walter Alvarez

Luis Walter Alvarez, ameriški fizik in izumitelj, * 13. junij 1911, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 1. september 1988, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Vodik in Luis Walter Alvarez · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Vodik in Luna · Poglej več »

Lymanova serija

Lymanova serija Lymanova serija je ena izmed skupin spektralnih črt v ultravijoličnem delu emisijskega spektra vodikovega atoma.

Novo!!: Vodik in Lymanova serija · Poglej več »

Maščobna kislina

Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.

Novo!!: Vodik in Maščobna kislina · Poglej več »

Maščobna kislina omega-3

Maščobne kisline omega-3 ali maščobne kisline N-3 so esencialne maščobne kisline z dvojno vezjo, oddaljeno tri ogljikove atome od ω-ogljikovega atoma (končne metilne skupine), npr.

Novo!!: Vodik in Maščobna kislina omega-3 · Poglej več »

Magellanov most

Magellanov most je tok nevtralnega vodika, ki povezuje Veliki in Mali Magellanov oblak.

Novo!!: Vodik in Magellanov most · Poglej več »

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Novo!!: Vodik in Magnetizem · Poglej več »

Magnezijev prah

Magnezijev prah izhaja iz magnezija, osmega najpogostejega kemičnega elementa (simbol Mg), ki sestavlja okoli 2% zemljine skorje.

Novo!!: Vodik in Magnezijev prah · Poglej več »

Makula denza

Shematski prikaz ledvičnega telesca; makula denza je označena s številko '''7''' Makula denza je skupek specializiranih epitelijskih celic v distalnih cevkah ob žilnem polu ledvičnega telesca (glomerulus).

Novo!!: Vodik in Makula denza · Poglej več »

Malo telo Osončja

Malo telo Osončja je leta 2006 določila Mednarodna astronomska zveza kot telesa v Osončju, ki niso niti planeti niti pritlikavi planeti na naslednji način: To so telesa, ki krožijo okrog Sonca, in jih imenujemo »Mala telesa Osončja« ….

Novo!!: Vodik in Malo telo Osončja · Poglej več »

Manganov(II) oksid

Manganov(II) oksid ali krajše manganov oksid je zelena kristalinična anorganska spojina s kemijsko formulo MnO.

Novo!!: Vodik in Manganov(II) oksid · Poglej več »

Marcellin Berthelot

Pierre Eugène Marcellin Berthelot, francoski kemik in politik, * 25. oktober 1827, Pariz, Francija, † 18. marec 1907, Pariz, Francija.

Novo!!: Vodik in Marcellin Berthelot · Poglej več »

Masa zvezd

Masa zvezd predstavlja enega od problemov in težav današnje astronomije.

Novo!!: Vodik in Masa zvezd · Poglej več »

Mário Schenberg

Mário Schenberg, brazilski elektrotehniški inženir, fizik, astrofizik, umetnostni kritik, pisatelj in politik, * 2. julij 1914, Recife, Pernambuco, Brazilija, † 10. november 1990, São Paulo, Brazilija.

Novo!!: Vodik in Mário Schenberg · Poglej več »

Medmolekulska sila

Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.

Novo!!: Vodik in Medmolekulska sila · Poglej več »

Mednarodni atomski čas

Mednarodni atomski čas (oznaka TAI iz francoskega imena Temps Atomique International) je zelo natančen časovni standard, ki meri lastni čas na geoidu Zemlje.

Novo!!: Vodik in Mednarodni atomski čas · Poglej več »

Mednarodni kemijski identifikator

Mednarodni kemijski identifikator IUPAC (InChI, /ˈɪntʃiː/) je besedilni identifikator kemijskih spojin, ki je zasnovan tako, da zagotovi standarden in razumljiv način zapisovanja podatkov o molekuli in omogoča iskanje tovrstnih informacij v bazah podatkov in na spletu.

Novo!!: Vodik in Mednarodni kemijski identifikator · Poglej več »

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Novo!!: Vodik in Medzvezdna snov · Poglej več »

Meglična celica

Animirana različica Meglíčna célica (tudi Wilsonova célica) je priprava za zaznavanje delcev ionizirajočega sevanja.

Novo!!: Vodik in Meglična celica · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Novo!!: Vodik in Merkur · Poglej več »

Metan

Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.

Novo!!: Vodik in Metan · Poglej več »

Metanol

Brez opisa.

Novo!!: Vodik in Metanol · Poglej več »

Metilamin

Metilamin je organska spojina s kemijsko formulo CH3NH2, derivat amonijaka, ki ima en vodikov atom nadomeščen z metilno skupino.

Novo!!: Vodik in Metilamin · Poglej več »

Metilirano živo srebro

Kemijska formula (X predstavlja katerikoli anion) Trirazsežnostni model. Metilirano živo srebro (kemijska formula CH3Hg+) je zelo nevrotoksična spojina živega srebra, ki nastaja z biometilacijo, se dobro absorbira v prebavilih, prehaja krvno-možgansko pregrado in posteljico.

Novo!!: Vodik in Metilirano živo srebro · Poglej več »

Metilnitrat

Metilnitrat (kemijska formula CH3NO3) je tekoči ali parni eksploziv.

Novo!!: Vodik in Metilnitrat · Poglej več »

Miller–Ureyev poskus

Miller–Ureyev poskus ali Miller–Ureyev eksperiment je bil poskus, s pomočjo katerega so simulirali razmere, ki naj bi na vladale na zgodnji Zemlji, in ob tem testirali kemijski izvor življenja.

Novo!!: Vodik in Miller–Ureyev poskus · Poglej več »

Močvirje

Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.

Novo!!: Vodik in Močvirje · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Novo!!: Vodik in Molekula · Poglej več »

Molekularna geometrija

Molekularna geometrija opisuje tridimenzionalno razporeditev atomov v molekuli.

Novo!!: Vodik in Molekularna geometrija · Poglej več »

Molekularni oblak

Molekulárni oblák je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).

Novo!!: Vodik in Molekularni oblak · Poglej več »

Morfolin

Morfolin je organska spojina s kemijsko formulo O(CH2CH2)2NH.

Novo!!: Vodik in Morfolin · Poglej več »

Moseleyjev zakon

Fotografski posnetek rentgenskih emisijskih črt \mathrmK_\alpha\, in \mathrmK_\beta\, za več elementov Moseleyjev zakon.

Novo!!: Vodik in Moseleyjev zakon · Poglej več »

Motorno olje

Motorno olje Motorno olje je olje, ki se uporablja za mazanje različnih motorjev z notranjim zgorevanjem.

Novo!!: Vodik in Motorno olje · Poglej več »

Mravljinčna kislina

Mravljínčna kislína (tudi mravljična kislina, pravilneje metanójska kislína) je najpreprostejša karboksilna kislina.

Novo!!: Vodik in Mravljinčna kislina · Poglej več »

Mullikenova lestvica

Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.

Novo!!: Vodik in Mullikenova lestvica · Poglej več »

N-acetilglukozamin

N-acetilglukozamin (N-acetil-D-glukozamin; skrajšano GlcNAc ali NAG) je monosaharidni derivat glukoze oziroma acetilni derivat glukozamina.

Novo!!: Vodik in N-acetilglukozamin · Poglej več »

N-acetilmuraminska kislina

N-acetilmuraminska kislina je eter mlečne kisline in N-acetilglukozamina s kemijsko formulo C11H19NO8.

Novo!!: Vodik in N-acetilmuraminska kislina · Poglej več »

N-butilamin

n-butilamin je brezbarvna tekočina, ki ima neprijeten vonj in je topna v vodi.

Novo!!: Vodik in N-butilamin · Poglej več »

Nadorjakinja

Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.

Novo!!: Vodik in Nadorjakinja · Poglej več »

Naftalen

| Section3.

Novo!!: Vodik in Naftalen · Poglej več »

Naravni park Biancane, Toskana

Le Biancane Naravna laguna Spomenik Umberto Francesco Hoefer Geotermalne naprave Naravni park Biancane je naravno območje v bližini kraja Monterotondo Marittimo, v katerem se nahajajo oblike biancane, ki predstavljajo eno od številnih mest geotermalnih pojavov, zelo značilnih za pokrajino na meji med pokrajinama Pisa in Grosseto.

Novo!!: Vodik in Naravni park Biancane, Toskana · Poglej več »

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Novo!!: Vodik in Naseljivi planet · Poglej več »

Nathan Abraham Rosen

Nathan Abraham Rosen (hebrejsko נתן אברהם וזן), ameriško-izraelski fizik, * 22. marec 1909, Brooklyn, New York, ZDA, † 18. december 1995, Haifa, Izrael.

Novo!!: Vodik in Nathan Abraham Rosen · Poglej več »

National Ignition Facility

National Ignition Facility ali NIF je ameriški visokotehnološki program, pri katerem bi dosegli zlivanje jeder (fuzijo) s pomočjo zelo močnega laserja.

Novo!!: Vodik in National Ignition Facility · Poglej več »

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Novo!!: Vodik in Natrij · Poglej več »

Natrijev aluminat

Natrijev aluminat je pomembna anorganska spojina s poenostavljeno formulo NaAlO2.

Novo!!: Vodik in Natrijev aluminat · Poglej več »

Natrijev cianid

Natrijev cianid je anorganska spojina s formulo NaCN.

Novo!!: Vodik in Natrijev cianid · Poglej več »

Natrijev cianoborohidrid

Natrijev ciaonoborohidrid (formula NaBH3CN) je trda snov, ki nastane kot stranski produkt pri proizvodnji natrijevaga hidrida in je strupena in zdravju škodljiva snov.

Novo!!: Vodik in Natrijev cianoborohidrid · Poglej več »

Natrijev hidrogenkarbonat

Natrijev hidrogenkarbonat, tudi ali natrijev bikarbonat, soda bikarbona ali bikarbona, je sol, tvorjena iz natrija in hidrogenkarbonata.

Novo!!: Vodik in Natrijev hidrogenkarbonat · Poglej več »

Natrijev hidroksid

Natrijev hidroksid, znan tudi kot lužni kamen in kavstična soda,.

Novo!!: Vodik in Natrijev hidroksid · Poglej več »

Nenasičeni aciklični ogljikovodiki

Nenasičeni aciklični ogljikovodiki so spojine ogljika (C) in vodika (H), ki imajo v svojih molekulah dvojne ali trojne vezi, in so razporejeni v verigo (so aciklični).

Novo!!: Vodik in Nenasičeni aciklični ogljikovodiki · Poglej več »

Neon

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.

Novo!!: Vodik in Neon · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Novo!!: Vodik in Neptun · Poglej več »

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Novo!!: Vodik in Nevtron · Poglej več »

Nevtronij

Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.

Novo!!: Vodik in Nevtronij · Poglej več »

NGC 891

NGC 891 (znana tudi kot Caldwell 23 ali Silver Sliver Galaxy) je spiralna galaksija brez prečke, ki je postavljena na rob in je od nas oddaljena 30 milijonov svetlobnih let v ozvezdju Andromeda.

Novo!!: Vodik in NGC 891 · Poglej več »

Niels Henrik David Bohr

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Novo!!: Vodik in Niels Henrik David Bohr · Poglej več »

Nitrazepam

Nitrazepam je učinkovina iz skupine benzodiazepinov, ki deluje uspavalo.

Novo!!: Vodik in Nitrazepam · Poglej več »

Nitrometan

Nitrometan (kemijska formula CH3NO2) je tekoči eksploziv.Pri eksploziji se sproži detonacija s hitrostjo 6.290 m/s, pri čemer se sprosti 4.544 kJ/kg toplotne energije in 10.921 l/kg plina.

Novo!!: Vodik in Nitrometan · Poglej več »

Nomenklatura organske kemije IUPAC

Nomenklatura organske kemije IUPAC je sistematična metoda poimenovanja organskih kemičnih spojin, ki jo priporoča Mednarodno združenje za čisto in uporabno kemijo (International Union of Pure and Applied Chemistry, IUPAC).

Novo!!: Vodik in Nomenklatura organske kemije IUPAC · Poglej več »

Noradrenalin

Noradrenalin (tudi norepinefrin) je živčni prenašalec simpatičnega živčevja ter hormon, ki ga izloča sredica nadledvičnice.

Novo!!: Vodik in Noradrenalin · Poglej več »

Nukleofilna adicija

Primer nukleofilne adicije je adicija spojine s hidroksilno skupino (OH) na karbonilno skupino (C.

Novo!!: Vodik in Nukleofilna adicija · Poglej več »

Nukleon

kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.

Novo!!: Vodik in Nukleon · Poglej več »

Nukleosinteza

Nukleosinteza je proces, ki iz prejšnjih jeder in nukleonov (protonov in nevtronov) ustvari nova atomska jedra.

Novo!!: Vodik in Nukleosinteza · Poglej več »

Občina Trbovlje

Občina Trbovlje je ena od občin v Zasavju v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Vodik in Občina Trbovlje · Poglej več »

Območje H I

Območje H I je medzvezdni oblak sestavljen iz nevtralnega atomarnega vodika (H I) z dodatkom helija in lokalnih sledi težjih elementov.

Novo!!: Vodik in Območje H I · Poglej več »

Območje H II

Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.

Novo!!: Vodik in Območje H II · Poglej več »

Ofiolit

Ofiolit je kamnina iz skupine ultramafičnih in mafičnih kamnin in je del Zemljine oceanske skorje in spodnjega zgornjega plašča, ki je bil dvignjen in izpostavljen nad morsko gladino ter pogosto nameščen na kamnine kontinentalne skorje.

Novo!!: Vodik in Ofiolit · Poglej več »

Oganeson

Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.

Novo!!: Vodik in Oganeson · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Novo!!: Vodik in Ogljik · Poglej več »

Ogljikov hidrat

200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.

Novo!!: Vodik in Ogljikov hidrat · Poglej več »

Ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.

Novo!!: Vodik in Ogljikov monoksid · Poglej več »

Ogljikov tetraklorid

Ogljikov tetraklorid, znan tudi kot tetraklorometan in tetraklorogljik, je organska spojina s formulo CCl4.

Novo!!: Vodik in Ogljikov tetraklorid · Poglej več »

Ogljikov-dioksidni laser

Preizkušanje učinkov CO2 laserja na tarči. Laserski žarek na sliki ni viden, ker je v infrardečem delu spektra. Ogljikov-dioksidni laser (CO2 laser) je plinski laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo mešanica plinov z ogljikovim dioksidom.

Novo!!: Vodik in Ogljikov-dioksidni laser · Poglej več »

Ogljikova kislina

Ogljikova kislina je zelo šibka kislina s kemijsko formulo H2CO3.

Novo!!: Vodik in Ogljikova kislina · Poglej več »

Ogljikova skupina

Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).

Novo!!: Vodik in Ogljikova skupina · Poglej več »

Ogljikovodik

Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.

Novo!!: Vodik in Ogljikovodik · Poglej več »

Oksidacija beta

Oksidacija beta (tudi β-oksidacija) je proces, pri katerem se iz maščobnih kislin v obliki acil-koencima A (acil-CoA) postopno odcepljajo molekule acetil-koencima A (acetil-CoA), ki nato vstopajo v Krebsov cikel.

Novo!!: Vodik in Oksidacija beta · Poglej več »

Oleksander Lelečenko

Oleksander Grigorovič Lelečenko, sovjetski inženir, * 26. julij 1938, Novoorihivka, Lubni, Sovjetska zveza, † 7. maj 1986, Kijev, Sovjetska zveza.

Novo!!: Vodik in Oleksander Lelečenko · Poglej več »

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Novo!!: Vodik in Orbitala · Poglej več »

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Novo!!: Vodik in Organska kemija · Poglej več »

Organska spojina

Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).

Novo!!: Vodik in Organska spojina · Poglej več »

Orlova meglica

Orlóva meglíca (tudi Ôrlova ~; znana tudi kot Messier 16, M16 ali NGC 6611) je mlada razsuta kopica v ozvezdju Kače.

Novo!!: Vodik in Orlova meglica · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Vodik in Osončje · Poglej več »

Osteoklast

jedri Osteoklast je večjedrna celica kostnine, ki nastane s fuzijo enojedrnih celic, nastalih v kostnem mozgu.

Novo!!: Vodik in Osteoklast · Poglej več »

Otto Heinrich Warburg

Otto Heinrich Warburg, nemški fiziolog, * 8. oktober 1883, Freiburg, Baden, Nemško cesarstvo, † 1. avgust 1970, Berlin, Zahodna Nemčija.

Novo!!: Vodik in Otto Heinrich Warburg · Poglej več »

Otto Struve

Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Vodik in Otto Struve · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Vodik in Ozračje · Poglej več »

Paladij

Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.

Novo!!: Vodik in Paladij · Poglej več »

Parna raketa

Parna raketa tudi vročevodna raketa je vrsta termalne rakete, ki jo poganja para (voda).

Novo!!: Vodik in Parna raketa · Poglej več »

Paschenov zakon

prebojne napetosti. Paschenov zakon pravi, da je prebojna napetost v homogenem električnem polju odvisna od tlaka plina in razdalje med elektrodama.

Novo!!: Vodik in Paschenov zakon · Poglej več »

Paul Scherrer

Paul Scherrer, švicarski fizik, * 3. februar 1890, St. Gallen, Švica, † 25. september 1969, Zürich.

Novo!!: Vodik in Paul Scherrer · Poglej več »

Penžinska elektrarna na plimovanje

Penžinska elektrarna na plimovanje (rusko: Пе́нжинская прили́вная электроста́нция - Penžinskaja Prilivnaja Elektrostancija) je predlagana elektrarna na plimovanje v Penžinskem zalivu (zgornji del Šelikovega zaliva), ki se nahaja na severnovzhodnem delu Ohotskega morja.

Novo!!: Vodik in Penžinska elektrarna na plimovanje · Poglej več »

Pentilformiat

Pentilformiat je brezbarvna tekočina s sadnim vonjem, ki je zelo vnetljiva.

Novo!!: Vodik in Pentilformiat · Poglej več »

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Novo!!: Vodik in Periodni sistem elementov · Poglej več »

Perocetna kislina

Perocetna kislina-C2H4O3- je bistra, brezbarvna spojina.

Novo!!: Vodik in Perocetna kislina · Poglej več »

Peroksisom

Shema perokisoma. Peroksisóm je z dvoslojno membrano obdan celični organel, prehodno poznan pod imenom mikrotelo, ki ga najdemo v citoplazmi skoraj vseh evkariontov.

Novo!!: Vodik in Peroksisom · Poglej več »

PH

pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.

Novo!!: Vodik in PH · Poglej več »

Pieter Zeeman

Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.

Novo!!: Vodik in Pieter Zeeman · Poglej več »

Pikrinska kislina

Pikrínska kislína (tudi 2,4,6-trinitrofenol - TNP) je strupena kislina, ki ima eksplozivne lastnosti, vendar je sorazmerno obstojna.

Novo!!: Vodik in Pikrinska kislina · Poglej več »

Pingvinon

Kemična struktura pingvinona Pingvinon je organska spojina s kemijsko formulo C10H14O.

Novo!!: Vodik in Pingvinon · Poglej več »

Piren

Molekula pirena Piren je policiklični aromatski ogljikovodik (PAO), sestavljen iz štirih spojenih benzenovih obročev, kar se kaže v ravninski obliki aromatske molekule.

Novo!!: Vodik in Piren · Poglej več »

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Novo!!: Vodik in Planetarna meglica · Poglej več »

Plastika

Kemijska struktura molekule polipropilena. Črno: atomi ogljika; belo: atomi vodika Plástika ali plástična mása je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.

Novo!!: Vodik in Plastika · Poglej več »

Platinska skupina

Platinska skupina, platinske kovine ali platinoidi je ime skupine šestih prehodnih kovinskih elementov iz 8., 9. in 10. skupine in 5.

Novo!!: Vodik in Platinska skupina · Poglej več »

Plošča s Pioneerja 10

Risba na plošči s Pioneerja 10 Fotografija plošče iz pozlačenega aluminija, ki je bila poslana Vesoljski plovili Pioneer 10 in Pioneer 11 nosita plošči, na katerih je slikovni pozdrav nezemljanom, ki bi utegnili na sondi naleteti.

Novo!!: Vodik in Plošča s Pioneerja 10 · Poglej več »

Plumban

Plumban je kovinski hidrid s kemijsko formulo PbH4 in ena od 14 svinčevih spojin z vodikom.

Novo!!: Vodik in Plumban · Poglej več »

Požar

Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.

Novo!!: Vodik in Požar · Poglej več »

Podmornica

Avstralska podmornica ''HMAS Rankin'' Podmornica je vsako pomorsko plovilo, ki je zmožno plutja pod in na morski gladini; po navadi plujejo pod morsko gladino, od tu tudi ime (podmornica -> pod + mor(je) + nica).

Novo!!: Vodik in Podmornica · Poglej več »

Pogostost elementov v zemeljski skorji

Brez opisa.

Novo!!: Vodik in Pogostost elementov v zemeljski skorji · Poglej več »

Poliklorirani bifenili

Poliklorirani bifenili (PCB) so umetne organske spojine iz skupine kloriranih cikličnih ogljikovodikov.

Novo!!: Vodik in Poliklorirani bifenili · Poglej več »

Prašni delci

Prašni delci – imenovani tudi atmosferski aerosolni delci, trdni prašni delci ali lebdeči delci (SPM) – so mikroskopski delci trdne ali kapljevinske snovi, suspendirani v ozračju.

Novo!!: Vodik in Prašni delci · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Novo!!: Vodik in Prasevanje · Poglej več »

Pravilo Lipinskega

Pravilo Lipinskega oziroma pravilo petic je zbir pravil, ki jih je leta 1997 objavil Christopher A. Lipinski in se nanašajo na peroralno zaužita zdravila.

Novo!!: Vodik in Pravilo Lipinskega · Poglej več »

Pravilo okteta

Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.

Novo!!: Vodik in Pravilo okteta · Poglej več »

Predhlajeni reaktivni motor

Predhlajeni reaktivni motor (ang. precooled jet engine) je koncept visokohitrostnega reaktivnega motorja.

Novo!!: Vodik in Predhlajeni reaktivni motor · Poglej več »

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Novo!!: Vodik in Premog · Poglej več »

Presnovna acidoza

Presnovna acidoza ali metabolna acidoza je acidoza (znižani pH zunajcelične tekočine) zaradi kopičenja nehlapnih kislin v organizmu ali izgube hidrogenkarbonata iz njega.

Novo!!: Vodik in Presnovna acidoza · Poglej več »

Program Viking

''Obraz na Marsu'' je znana slika sonde Viking 1 Program Viking je Nasin vesoljski program, ki vsebuje dve vesoljski sondi (Viking 1 in 2) in katerega namen je raziskovanje površine Marsa oz.

Novo!!: Vodik in Program Viking · Poglej več »

Propan

Propan je brezbarven plin, tretji v homologni vrsti alkanov z molekulsko formulo C3H8.

Novo!!: Vodik in Propan · Poglej več »

Propanol

Propanol ali propan-1-ol je alkohol, sestavljen iz treh atomov ogljika, atoma kisika in osmih atomov vodika.

Novo!!: Vodik in Propanol · Poglej več »

Propen

Propen, znan tudi kot propilen in metiletilen, je nenasičen ogljikovodik s kemijsko formulo C3H6.

Novo!!: Vodik in Propen · Poglej več »

Prostorsko zapolnjeni model

Kalotni model cikloheksana; bele krogle predstavljajo atome vodika, ki obdajajo obroč ogljikovih atomov, prikazanih s sivimi kroglami. Prostorsko zapolnjeni ali kalotni model je grafična ali fizična predstavitev molekule, pri kateri so atomi prikazani kot odsekane krogle s premeri, ki so sorazmerni z njihovo dejansko velikostjo.

Novo!!: Vodik in Prostorsko zapolnjeni model · Poglej več »

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Novo!!: Vodik in Proton · Poglej več »

Razširitev periodnega sistema elementov

Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.

Novo!!: Vodik in Razširitev periodnega sistema elementov · Poglej več »

Razred podmornic 212

Gradnja dveh podmornic 212. Razred podmornic 212 je nemški vojaški projekt, ki ga je razvil ThyssenKrupp Marine Systems.

Novo!!: Vodik in Razred podmornic 212 · Poglej več »

Rdeča orjakinja

Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.

Novo!!: Vodik in Rdeča orjakinja · Poglej več »

Rdeča pritlikavka

Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.

Novo!!: Vodik in Rdeča pritlikavka · Poglej več »

Recikliranje

Mednarodni znak za recikliranje Recikliranje je predelava že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu.

Novo!!: Vodik in Recikliranje · Poglej več »

Recikliranje aluminija

Mednarodni znak za recikliranje Recikliranje aluminija je proces, ki nam omogoča, da odpaden aluminij ponovno uporabimo za izdelavo novih izdelkov.

Novo!!: Vodik in Recikliranje aluminija · Poglej več »

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Novo!!: Vodik in Redoks reakcija · Poglej več »

Renij

Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.

Novo!!: Vodik in Renij · Poglej več »

Renin-angiotenzin-aldosteronski sistem

Renin-angiotenzin-aldosteronski sistem, krajšava RAAS, (tudi samo renin-angiotenzinski sistem) je biokemični sistem s povratno zvezo, ki je udeležen v homeostazi arterijskega tlaka in zunajceličnega natrija.

Novo!!: Vodik in Renin-angiotenzin-aldosteronski sistem · Poglej več »

Rentgenij

Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.

Novo!!: Vodik in Rentgenij · Poglej več »

Rjava pritlikavka

Rjava pritlikavka je telo, ki zapolnjuje vrzel med orjaškimi plinastimi superorjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo rdeče pritlikavke.

Novo!!: Vodik in Rjava pritlikavka · Poglej več »

Rozierjev balon

Breitling Orbiter 3 Rozierjev balon (ali samo Roziere) je vrsta hibridnega balona.

Novo!!: Vodik in Rozierjev balon · Poglej več »

Rydbergova formula

Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.

Novo!!: Vodik in Rydbergova formula · Poglej več »

Rydbergova konstanta

Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.

Novo!!: Vodik in Rydbergova konstanta · Poglej več »

Saharoza

Saharoza je vrsta ogljikovih hidratov, znana tudi pod imenom namizni sladkor, beli sladkor, pogovorno tudi sladkor, ki se najpogosteje uporablja v vsakodnevni prehrani in prehrambeni industriji.

Novo!!: Vodik in Saharoza · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Vodik in Saturn · Poglej več »

Sečna kislina

Sečna kislina je slabo topna organska kislina, ki je tudi končni produkt presnove purinov pri sesalcih.

Novo!!: Vodik in Sečna kislina · Poglej več »

Sečnina

Brez opisa.

Novo!!: Vodik in Sečnina · Poglej več »

Sekstant (ozvezdje)

Sekstant je šibko pomladno ekvatorialno ozvezdje, ki ga najdemo pod Levom.

Novo!!: Vodik in Sekstant (ozvezdje) · Poglej več »

Serpentinit

Serpentinit je sivozelena lisasta do črna metamorfna kamnina iz serpentina in piroksenov, nastala iz ultramafičnih magmatskih kamnin.

Novo!!: Vodik in Serpentinit · Poglej več »

Severna Amerika (meglica)

Severna Amerika (NGC 7000 ali Caldwell 20) je emisijska meglica (področje H II) v ozvezdju Labod, blizu Deneba (najsvetlejše zvezde v Labodu).

Novo!!: Vodik in Severna Amerika (meglica) · Poglej več »

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Vodik in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Vodik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.

Novo!!: Vodik in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu · Poglej več »

Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Kemijski simbol.

Novo!!: Vodik in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu · Poglej več »

Seznam kemičnih spojin

Seznam kemijskih spojin obsega najpogostejše spojine v kemiji.

Novo!!: Vodik in Seznam kemičnih spojin · Poglej več »

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Vodik in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Seznam planetov v osončju

Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.

Novo!!: Vodik in Seznam planetov v osončju · Poglej več »

Seznam slovenskih besed češkega izvora

V slovenščini imamo več sposojenih besed, ki so po izvoru češke.

Novo!!: Vodik in Seznam slovenskih besed češkega izvora · Poglej več »

Singletni kisik

Singletni kisik s sistemskim imenom dioksiden ali dikisik je anorganska kemikalija v vzbujenem stanju s kemijsko formulo O2(a1Δg), ki se zapiše tudi z. Singletni kisik je elektronsko vzbujen molekularni kisik O2 in zato manj stabilen od običajnega tripletnega kisika.

Novo!!: Vodik in Singletni kisik · Poglej več »

Sintranje

Sintranje ali zgoščevanje je postopek izdelave končnih posameznih izdelkov iz prahu, s segrevanjem materiala pod temperaturo tališča.

Novo!!: Vodik in Sintranje · Poglej več »

Sipalni presek

Pri jedrski reakciji usmerimo vzporeden curek izstrelkov na tarčo z začetnimi jedri (npr. jedra vodika ali devterija).

Novo!!: Vodik in Sipalni presek · Poglej več »

Skeletna formula

stereokemijo. Skeletna formula organske spojine je vrsta molekulske strukturne formule, ki služi kot poenostavljena predstavitev molekuline vezave in nekaterih drugih podrobnosti njene molekulske geometrije. Skeletna formula prikazuje skeletno strukturo ali skelet molekule, ki je sestavljena iz skeletnih atomov.

Novo!!: Vodik in Skeletna formula · Poglej več »

Skupina periodnega sistema

Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Vodik in Skupina periodnega sistema · Poglej več »

Skylon

Skylon je koncept večkrat uporabljivega vesoljskega plovila, ki bi dosegel orbito v samo eni stopnji (SSTO).

Novo!!: Vodik in Skylon · Poglej več »

Soja

Soja (latinsko ime Glycine max) je stročnica, ki izvira iz vzhodne Azije in se vzgaja zaradi užitnega semena z mnogimi uporabami ter visoko hranilno vrednostjo.

Novo!!: Vodik in Soja · Poglej več »

Sol (kemija)

Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.

Novo!!: Vodik in Sol (kemija) · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Novo!!: Vodik in Sonce · Poglej več »

Sorbitol

Formula sorbitola. Sorbitól (IUPAC-ime: (2S,3R,4R,5R)-heksan-1,2,3,4,5,6-heksol) je alkohol z molekulsko formulo C6H14O6 in z molsko maso 182,17 g/mol.

Novo!!: Vodik in Sorbitol · Poglej več »

Space Shuttle

Ameriški raketoplan Discovery ob vzletu Space Shuttle (dobesedno angleško vesoljski čolniček, uradno ime Space Transportation System – STS) je bil sistem vesoljskega plovila za polete v nizkozemeljsko orbito z možnostjo delne ponovne uporabe, ki ga je razvila ameriška vesoljska agencija NASA.

Novo!!: Vodik in Space Shuttle · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Vodik in Specifična toplota · Poglej več »

Spekter vodikovega atoma

Spektralne serije vodika v logaritmični skali. Spekter vodikovega atoma sestavljajo skupine spektralnih črt v emisijskem spektru ali absorpcijskem spektru atomarnega vodika.

Novo!!: Vodik in Spekter vodikovega atoma · Poglej več »

Spektralna črta

Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure. Spektralna črta je šibkejše ali močnejše območje v sicer enakomernem in zveznem spektru svetlobe.

Novo!!: Vodik in Spektralna črta · Poglej več »

Spektralna razvrstitev zvezd

Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).

Novo!!: Vodik in Spektralna razvrstitev zvezd · Poglej več »

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Novo!!: Vodik in Spojina · Poglej več »

Srčni zastoj

Srčni zastoj pomeni prenehanje mehaničnega in elektrofiziološkega delovanja srca.

Novo!!: Vodik in Srčni zastoj · Poglej več »

Standardna tvorbena entalpija alkanov

Standardna tvorbena entalpija ΔH°t je sprememba entalpije, ko iz elementov nastane 1 mol spojine.

Novo!!: Vodik in Standardna tvorbena entalpija alkanov · Poglej več »

Stanislaw Marcin Ulam

Stanisław Marcin Ulam, poljsko-ameriški matematik, * 13. april 1909, Lvov, Poljska, (tedaj Lemberg), sedaj Ukrajina, † 13. maj 1984, Santa Fe, Nova Mehika, ZDA.

Novo!!: Vodik in Stanislaw Marcin Ulam · Poglej več »

Starkov pojav

Starkov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v premiku in cepitvi spektralnih črt atomov in molekul v zunanjem električnem polju.

Novo!!: Vodik in Starkov pojav · Poglej več »

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Novo!!: Vodik in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Stehiometrija

Stehiometrija (στοιχεῖον «element» + μετρέω «meriti») je veja kemije, ki se ukvarja s količinskimi razmerji med reaktanti pred kemijsko reakcijo in produkti po kemijski reakciji.

Novo!!: Vodik in Stehiometrija · Poglej več »

Stiren

Stiren, znan tudi kot etenilbenzen, vinilbenzen in fenileten, je organska spojina s kemijsko formulo C6H5CH.

Novo!!: Vodik in Stiren · Poglej več »

Stratosferski balon

Stratosferski balon na tleh Fotografija Oregona, posneta s pomočjo manjšega stratosferskega balona z višine približno 30 kilometrov nad morjem Stratosferski balon ali stratostat je balon, ki je namenjen za plovbo znotraj stratosfere.

Novo!!: Vodik in Stratosferski balon · Poglej več »

Strihnin

Strihnin je izjemno toksičen alkaloid rastlinskega izvora z molekulsko formulo C21H22N2O2.

Novo!!: Vodik in Strihnin · Poglej več »

Struktura Zemlje

Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.

Novo!!: Vodik in Struktura Zemlje · Poglej več »

Supermasivna črna luknja

Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. Vir: Event Horizon Telescope (EHT) Súpermasívna čŕna lúknja je črna luknja z maso reda velikosti nekaj milijonov ali milijard mas Sonca.

Novo!!: Vodik in Supermasivna črna luknja · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Novo!!: Vodik in Supernova · Poglej več »

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Novo!!: Vodik in Superprevodnost · Poglej več »

Sveča

Goreča sveča Sveča je svetilo, ki je običajno sestavljeno iz notranjega stenja, ki se nahaja v sredini telesa iz trdega goriva.

Novo!!: Vodik in Sveča · Poglej več »

Tabela izotopov

Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.

Novo!!: Vodik in Tabela izotopov · Poglej več »

Tališča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Novo!!: Vodik in Tališča elementov (podatkovna stran) · Poglej več »

Tantal (element)

Tantal je kemični element s simbolom Ta in atomskim številom 73.

Novo!!: Vodik in Tantal (element) · Poglej več »

Tavrin

Brez opisa.

Novo!!: Vodik in Tavrin · Poglej več »

Tekoča goriva

Tekoča goriva so gorljive ali energijsko generirane molekule, ki jih lahko izkoristimo za ustvarjanje mehanske energije, ki posledično ustvari kinetično energijo.

Novo!!: Vodik in Tekoča goriva · Poglej več »

Temna meglica

Pipa. Temna meglica je vrsta medzveznih oblakov, ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali emisijske meglice (meglica Konjska glava oziroma zvezd za njimi (meglica Pipa). Vzrok zatemnitve so zrnca medzvezdnega prahu v najhladnejših in najgostejših delih večjih oblakov plina. Te se združujejo še naprej. Izolirane majhne temne meglice se imenujejo Bokove krogle. Tako kot pri drugih oblikah medzvezdnega prahu so telesa, ki jih zakrivajo temne meglice, vidni, če se jih opazuje v radijskem ali infrardečem delu spektra. Temni oblaki nastanejo, ker podmikrometerski delci prahu, pokriti z zmrznjenim ogljikovim monoksidom in dušikom blokirajo vidno svetlobo. Zastopani so tudi molekularni vodik, helij, CS, amonijak (NH3), formaldehid (H2CO), ciklopropenidilen (c-C3H2) in diazonijevi ioni (N2H+). V teh oblakih nastajajo zvezde in planeti, zato je njihovo razumevanje ključno za razumevanje nastajanja zvezd. Nimajo kakšne posebno določene oblike. Največje (Velika zajeda) in najtemnejše (Vreča oglja) temne meglice na ozadju Rimske ceste so vidne s prostim očesom.

Novo!!: Vodik in Temna meglica · Poglej več »

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Novo!!: Vodik in Temna snov · Poglej več »

Temperatura samovžiga

Temperatura samovžiga je najnižja temperatura, pri kateri se snov na zraku vname brez zunanjega izvora vnetja, na primer plamena ali iskre.

Novo!!: Vodik in Temperatura samovžiga · Poglej več »

Teobromin

Teobromin, nekoč znan kot ksanteoza, je grenak alkaloid kakavovca s kemijsko formulo C7H8N4O2. Najdemo ga v čokoladi kot tudi v številnih drugih živilih, vključno z listi čajevca in kolinega oreha.

Novo!!: Vodik in Teobromin · Poglej več »

Teorija mirujočega stanja

Teoríjo mirujóčega stánja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Hermann Bondi in Thomas Gold kot protiutež teoriji prapoka.

Novo!!: Vodik in Teorija mirujočega stanja · Poglej več »

Termiti

Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov.

Novo!!: Vodik in Termiti · Poglej več »

Termoelektrarna Šoštanj

Termoelektrarna Šoštanj krajše TEŠ je največja slovenska elektrarna po skupni inštalirani moči 1029 MW, s proizvodnimi enotami: Blok 6 600 MW, Blok 5 345 MW, Plinska turbina PE51 42 MW in Plinska turbina PE52 42 MW.

Novo!!: Vodik in Termoelektrarna Šoštanj · Poglej več »

Termoelektrarna Šoštanj blok 5

Blok 5 je eden od še obratujočih blokov Termoelektrarne Šoštanj.

Novo!!: Vodik in Termoelektrarna Šoštanj blok 5 · Poglej več »

Theodore William Richards

Theodore William Richards, ameriški znanstvenik, * 31. januar 1868, Germantown † 2. april 1928, Cambridge, Massachusetts.

Novo!!: Vodik in Theodore William Richards · Poglej več »

Tiamin

Kemijska zgradba tiamina Tiamin, imenovan tudi vitamin B1, spada pod B vitamine.

Novo!!: Vodik in Tiamin · Poglej več »

Tiol

Osnovna zgradba tiolov Tioli so organske spojine, ki vsebujejo funkcionalno skupino iz žveplovega atoma, na katerega je vezan vodikov (-SH).

Novo!!: Vodik in Tiol · Poglej več »

Trinitrotoluen

Trinitrotoluen (tudi trotil, TNT) je predstavnik rušilnih eksplozivov.

Novo!!: Vodik in Trinitrotoluen · Poglej več »

Tritij

Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.

Novo!!: Vodik in Tritij · Poglej več »

Trojna točka

Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.

Novo!!: Vodik in Trojna točka · Poglej več »

Trojni alfa proces

Pregled trojnega procesa alfa. Trojni alfa proces je niz jedrskih fuzijskih reakcij, pri katerih se tri jedra helija-4 (delci &alpha) pretvorijo v ogljik.

Novo!!: Vodik in Trojni alfa proces · Poglej več »

Tulij

Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.

Novo!!: Vodik in Tulij · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Vodik in Uran (planet) · Poglej več »

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Novo!!: Vodik in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »

Uvod v kvantno mehaniko

Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.

Novo!!: Vodik in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Valenca

Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.

Novo!!: Vodik in Valenca · Poglej več »

Varjenje TIG

Varjenje TIG Varjenje TIG (ang. Tungsten Inert Gas) oz.

Novo!!: Vodik in Varjenje TIG · Poglej več »

Veliki Atraktor

Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.

Novo!!: Vodik in Veliki Atraktor · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Vodik in Vesolje · Poglej več »

Vesoljski prostor

Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna območja Vesolja zunaj območij ubežnih hitrosti nebesnih teles.

Novo!!: Vodik in Vesoljski prostor · Poglej več »

Vez sigma

Vez σ med dvema enakima atomoma: porazdelitev elektronske gostote. Elektronske atomske in molekulske orbitale: na sliki sta prikazani tudi vezi σ dveh orbital s in dveh orbital p. Vez sigma ali vez σ v kemiji je najmočnejša vrsta kovalentne vezi.

Novo!!: Vodik in Vez sigma · Poglej več »

Visoka napetost

Visoka napetost je izraz, ki označuje visoko napetost v električnih tokokrogih, kjer sta pomembna dejavnika varnost in izolacijske zahteve.

Novo!!: Vodik in Visoka napetost · Poglej več »

Vitamin C

Vitamin C (askorbinska kislina) je vodotopen vitamin.

Novo!!: Vodik in Vitamin C · Poglej več »

Vladimir Aleksandrovič Fok

Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Novo!!: Vodik in Vladimir Aleksandrovič Fok · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Vodik in Voda · Poglej več »

Vodikov fluorid

Vodikov fluorid je spojina vodika in fluora s kemijsko formulo HF.

Novo!!: Vodik in Vodikov fluorid · Poglej več »

Vodikov klorid

Vodikov klorid je kemijska spojina vodika in klora s formulo HCl.

Novo!!: Vodik in Vodikov klorid · Poglej več »

Vodikov peroksid

Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.

Novo!!: Vodik in Vodikov peroksid · Poglej več »

Vodikov sulfid

Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.

Novo!!: Vodik in Vodikov sulfid · Poglej več »

Vodikova črta

Vodikova črta ali 21 centimetrska črta je črta na spektru elektromagnetnega valovanja, ki jo ustvari sprememba v energetskem stanju nevtralnih vodikovih atomov.

Novo!!: Vodik in Vodikova črta · Poglej več »

Vodikova bomba

Vodikova bomba (tudi termonuklearna bomba, hidrogena bomba, H-bomba, fuzijska bomba) je vrsta jedrskega orožja, ki izrablja veliko količino sproščene jedrske energije pri procesu jedrskega zlitja.

Novo!!: Vodik in Vodikova bomba · Poglej več »

Vodikova vez

vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).

Novo!!: Vodik in Vodikova vez · Poglej več »

VZ Ovna

VZ Ovna (mednarodno VZ Arietis) je enojna bela zvezda na severni nebesni polobli v zodiakalnem ozvezdju Ovna.

Novo!!: Vodik in VZ Ovna · Poglej več »

Wienov zakon

temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.

Novo!!: Vodik in Wienov zakon · Poglej več »

William Huggins

Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.

Novo!!: Vodik in William Huggins · Poglej več »

William Odling

William Odling, angleški kemik, * 5. september 1829, Southwark, London, † 17. februar 1921, Oxford.

Novo!!: Vodik in William Odling · Poglej več »

William Wilson Morgan

William Wilson Morgan, ameriški astronom in astrofizik, * 3. januar 1906, Bethesda, Tennessee, ZDA, † 21. junij 1994, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Novo!!: Vodik in William Wilson Morgan · Poglej več »

Willis Eugene Lamb mlajši

Willis Eugene Lamb mlajši, ameriški fizik, * 12. julij 1913, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 15. maj 2008, Tucson, Arizona, ZDA.

Novo!!: Vodik in Willis Eugene Lamb mlajši · Poglej več »

Wolf-Rayetova zvezda

planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.

Novo!!: Vodik in Wolf-Rayetova zvezda · Poglej več »

Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.

Novo!!: Vodik in Wolfgang Ernst Pauli · Poglej več »

Zakon o stalnih razmerjih

Joseph Proust (1754-1826) Zakon o stalnih razmerjih ali zakon o stalni sestavi pravi, da je masno razmerje elementov v isti spojini vedno enako.

Novo!!: Vodik in Zakon o stalnih razmerjih · Poglej več »

Zemeljski planet

Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.

Novo!!: Vodik in Zemeljski planet · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Vodik in Zemlja · Poglej več »

Zemljoalkalijska kovina

Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.

Novo!!: Vodik in Zemljoalkalijska kovina · Poglej več »

Zeppelin NT

Kokpit Zeppelin NT Instrumentalna plošča na Zeppelin NT ''D–LZZR'' (2003) Zeppelin NT ("Neue Technologie", »nova tehnologija«) je razred poltogih zračnih ladij nemškega podjetja Zeppelin Luftschifftechnik GmbH (ZLT).

Novo!!: Vodik in Zeppelin NT · Poglej več »

Zračna ladja

Sodobna poltoga zračna ladja Zeppelin NT Več različnih aerostatov PL25, do 2. svetovne vojne ena največjih takšne vrste Zráčna ládja (dirižabl) je vrsta zrakoplova lažjega od zraka (aerostat).

Novo!!: Vodik in Zračna ladja · Poglej več »

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Novo!!: Vodik in Zrak · Poglej več »

Zrakoplov

Polet toplozračnega balona bratov Montgolfier novembra 1783. Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) Zmaj Sodobna zračna ladja Motorno propelersko letalo vleče jadralno letalo na primerno višino Helikopter med reševalno akcijo Največje potniško letalo Airbus A380 med pristankom Zrakoplòv ali zráčno plovílo je stroj, ki je v ozračju zmožen leteti.

Novo!!: Vodik in Zrakoplov · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Vodik in Zvezda · Poglej več »

Zvezda orjakinja

Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).

Novo!!: Vodik in Zvezda orjakinja · Poglej več »

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

Novo!!: Vodik in 1 (število) · Poglej več »

1-dekanol

1-dekanol je nerazvejan in nasičen alifatski alkohol s kemijsko formulo C10H21OH.

Novo!!: Vodik in 1-dekanol · Poglej več »

1766

1766 (MDCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Vodik in 1766 · Poglej več »

2-heptanon

2-heptanon ali metil n-amil keton je keton z molekulsko formulo C7H14O.

Novo!!: Vodik in 2-heptanon · Poglej več »

2-metoksietanol

2-metoksietanol (tudi metilglikol) je organska spojina.

Novo!!: Vodik in 2-metoksietanol · Poglej več »

2-pentanon

2-pentan, 2-pentanon ali 2-metil propil keton je brezbarvna tekočina z vonjem, ki spominja na aceton.

Novo!!: Vodik in 2-pentanon · Poglej več »

2001 Mars Odyssey

2001 Mars Odyssey je robotsko vesoljsko plovilo, ki kroži okoli planeta Marsa.

Novo!!: Vodik in 2001 Mars Odyssey · Poglej več »

Preusmerja sem:

Vodik-1.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Vse informacije, ki je bila vzeta iz Wikipedija, in je na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti

OdhodniDohodne