Kazalo
104 odnosi: Aktinoidi, Alfred Werner, Alkalijska kovina, Amedeo Avogadro, Americij, Amfoternost, Antoine Lavoisier, Atom, Atomska teža, Atomski polmer, Atomsko jedro, Šibka kovina, Žilavost, Žlahtni plin, Časovnica odkritij kemijskih elementov, Barij, Barva, Blok periodnega sistema, Brom, Didušikov oksid, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Dušik, Dušikov monoksid, Električni prevodnik, Elektron, Elektronegativnost, Elektronska afiniteta, Elektronska lupina, Ernest Rutherford, Evropa, Flerovij, Fluor, Fosfor, Galij, Gay-Lussacov zakon, Germanij, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Halogen, Helij, Henry Moseley, Ion, Ionizacijska energija, Izotop, Jöns Jacob Berzelius, Jedrski reaktor, Jod, John Newlands, John William Strutt Rayleigh, Joseph John Thomson, Kalcij, ... Razširi indeks (54 več) »
- Dela leta 1869
- Informacijska grafika
- Kemični elementi
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Periodni sistem elementov in Aktinoidi
Alfred Werner
Alfred Werner, švicarski kemik, * 12. december 1866, Mulhouse, Alzacija, † 15. november 1919.
Poglej Periodni sistem elementov in Alfred Werner
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Periodni sistem elementov in Alkalijska kovina
Amedeo Avogadro
''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.
Poglej Periodni sistem elementov in Amedeo Avogadro
Americij
Americij (americium) je kemijski element, ki ga je leta 1944 odkril Glenn Theodore Seaborg.
Poglej Periodni sistem elementov in Americij
Amfoternost
Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.
Poglej Periodni sistem elementov in Amfoternost
Antoine Lavoisier
Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.
Poglej Periodni sistem elementov in Antoine Lavoisier
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Periodni sistem elementov in Atom
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Poglej Periodni sistem elementov in Atomska teža
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Periodni sistem elementov in Atomski polmer
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Periodni sistem elementov in Atomsko jedro
Šibka kovina
Šibke kovine ali po-prehodne kovine ali kovine iz bloka p so razred kemijskih elementov, ki so v periodnem sistemu elementov umeščeni desno od prehodnih kovin.
Poglej Periodni sistem elementov in Šibka kovina
Žilavost
Žílavost je lastnost materialov da se težko zlomijo, ko nanje delujejo zunanje sile.
Poglej Periodni sistem elementov in Žilavost
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Periodni sistem elementov in Žlahtni plin
Časovnica odkritij kemijskih elementov
Odkritje 118 kemijskih elementov, za katere je znano, da obstajajo v letu 2021, je predstavljeno v kronološkem vrstnem redu.
Poglej Periodni sistem elementov in Časovnica odkritij kemijskih elementov
Barij
Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.
Poglej Periodni sistem elementov in Barij
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Periodni sistem elementov in Barva
Blok periodnega sistema
Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.
Poglej Periodni sistem elementov in Blok periodnega sistema
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Periodni sistem elementov in Brom
Didušikov oksid
Molekula smejalnega plina Didušikov oksid, znan tudi kot smejalni ali rajni plin ali dušikov oksidul ima kemijsko formulo N2O.
Poglej Periodni sistem elementov in Didušikov oksid
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Poglej Periodni sistem elementov in Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Periodni sistem elementov in Dušik
Dušikov monoksid
Dušikov monoksid je kemična spojina dušika in kisika s formulo NO.
Poglej Periodni sistem elementov in Dušikov monoksid
Električni prevodnik
Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.
Poglej Periodni sistem elementov in Električni prevodnik
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Periodni sistem elementov in Elektron
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Periodni sistem elementov in Elektronegativnost
Elektronska afiniteta
Elektronska afiniteta je energija, ki se sprošča ali porablja, če izoliran atom sprejme en elektron.
Poglej Periodni sistem elementov in Elektronska afiniteta
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Periodni sistem elementov in Elektronska lupina
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Poglej Periodni sistem elementov in Ernest Rutherford
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Periodni sistem elementov in Evropa
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Periodni sistem elementov in Flerovij
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Periodni sistem elementov in Fluor
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Periodni sistem elementov in Fosfor
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Poglej Periodni sistem elementov in Galij
Gay-Lussacov zakon
Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.
Poglej Periodni sistem elementov in Gay-Lussacov zakon
Germanij
Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.
Poglej Periodni sistem elementov in Germanij
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Poglej Periodni sistem elementov in Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Periodni sistem elementov in Halogen
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Periodni sistem elementov in Helij
Henry Moseley
Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).
Poglej Periodni sistem elementov in Henry Moseley
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Periodni sistem elementov in Ion
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Poglej Periodni sistem elementov in Ionizacijska energija
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Periodni sistem elementov in Izotop
Jöns Jacob Berzelius
Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.
Poglej Periodni sistem elementov in Jöns Jacob Berzelius
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Periodni sistem elementov in Jedrski reaktor
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Periodni sistem elementov in Jod
John Newlands
John Newlands, angleški kemik, * 26. november 1837, London, Združeno kraljestvo, † 29. julij 1898, London.
Poglej Periodni sistem elementov in John Newlands
John William Strutt Rayleigh
John William Strutt, 3.
Poglej Periodni sistem elementov in John William Strutt Rayleigh
Joseph John Thomson
Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Poglej Periodni sistem elementov in Joseph John Thomson
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Periodni sistem elementov in Kalcij
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Periodni sistem elementov in Kemija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Periodni sistem elementov in Kemijski element
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Periodni sistem elementov in Kisik
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Periodni sistem elementov in Klor
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Periodni sistem elementov in Kovalentna vez
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Periodni sistem elementov in Kovina
Lantanoidi
Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.
Poglej Periodni sistem elementov in Lantanoidi
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Periodni sistem elementov in Livermorij
Lothar Meyer
Julius Lothar Meyer, nemški kemik, * 19. avgust 1830, Varel, † 11. april 1895, Tübingen.
Poglej Periodni sistem elementov in Lothar Meyer
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Periodni sistem elementov in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Poglej Periodni sistem elementov in Nekovina
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Poglej Periodni sistem elementov in Neon
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Periodni sistem elementov in Nevtron
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Periodni sistem elementov in Oganeson
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Periodni sistem elementov in Ogljik
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Periodni sistem elementov in Ogljikov monoksid
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Periodni sistem elementov in Oksid
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Periodni sistem elementov in Oksidacijsko stanje
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Periodni sistem elementov in Orbitala
Perioda periodnega sistema
Periodni sistem kemijskih elementov Perioda periodnega sistema je vrstica periodnega sistema elementov, ki je urejena tako, da so elementi s sorodnimi kemijskimi lastnostmi zapisani v isti vertikalni koloni – skupini periodnega sistema.
Poglej Periodni sistem elementov in Perioda periodnega sistema
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Periodni sistem elementov in Plin
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Poglej Periodni sistem elementov in Plutonij
Polkovina
Pólkovína ali metaloíd je tisti kemijski element, katerega ionizacijske in vezne lastnosti so med lastnostmi kovin in nekovin.
Poglej Periodni sistem elementov in Polkovina
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Periodni sistem elementov in Polprevodnik
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Periodni sistem elementov in Prehodni element
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Periodni sistem elementov in Prostornina
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Periodni sistem elementov in Proton
Prvobitni nuklid
skorji celinske Zemlje na osnovi atoma Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje.
Poglej Periodni sistem elementov in Prvobitni nuklid
Raderfordij
Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.
Poglej Periodni sistem elementov in Raderfordij
Radioaktivni izotop
Radioaktivni izotop je atom.
Poglej Periodni sistem elementov in Radioaktivni izotop
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Periodni sistem elementov in Radioaktivnost
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Poglej Periodni sistem elementov in Razširitev periodnega sistema elementov
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Periodni sistem elementov in Rentgenski žarki
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Poglej Periodni sistem elementov in Robert Boyle
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Periodni sistem elementov in Rusi
Selen
Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.
Poglej Periodni sistem elementov in Selen
Skandij
Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.
Poglej Periodni sistem elementov in Skandij
Skandijeva skupina
V 3. ali skandijevo skupino elementov spadajo elementi iz tretje kolone periodnega sistema elementov.
Poglej Periodni sistem elementov in Skandijeva skupina
Skupina periodnega sistema
Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.
Poglej Periodni sistem elementov in Skupina periodnega sistema
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Periodni sistem elementov in Snov
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Periodni sistem elementov in Spojina
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Poglej Periodni sistem elementov in Springer Science+Business Media
Stanislao Cannizzaro
Stanislao Cannizzaro, italijanski kemik, * 13. julij 1826, † 10. maj 1910.
Poglej Periodni sistem elementov in Stanislao Cannizzaro
Stroncij
Stróncij je kemični element s simbolom Sr in vrstnim številom 38.
Poglej Periodni sistem elementov in Stroncij
Telur
Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52.
Poglej Periodni sistem elementov in Telur
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Poglej Periodni sistem elementov in Torij
Trdnost
Tŕdnost gradiva je največja obremenitev, ki jo material zdrži preden se poruši.
Poglej Periodni sistem elementov in Trdnost
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Periodni sistem elementov in Valenca
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Periodni sistem elementov in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Periodni sistem elementov in Vodik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Periodni sistem elementov in Vrstno število
William Ramsay
Sir William Ramsay, škotski kemik, * 2. oktober 1852, Glasgow, Škotska, † 23. julij 1916, High Wycombe, Buckinghamshire, Anglija.
Poglej Periodni sistem elementov in William Ramsay
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Periodni sistem elementov in Zemljoalkalijska kovina
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Poglej Periodni sistem elementov in Znanstvenik
Glej tudi
Dela leta 1869
Informacijska grafika
Kemični elementi
Prav tako znan kot PSE, Periodni sistem, Skupine v periodi, Zgodovina periodnega sistema.