Kazalo
35 odnosi: Angleži, Anglija, Atom, Škoti, Cambridge, Copleyjeva medalja, Delec alfa, Električni naboj, Elektron, Elektronski snop, Fizik, Fizika, Fotoelektrični pojav, Katoda, Katodna cev, Kraljeva družba, Kraljeva medalja, Krogla, London, Manchester, Meter, Nobelova nagrada za fiziko, Osnovni delec, Predsednik Kraljeve družbe, Rentgenski žarki, Rutherfordovo sipanje, Sipanje, Sir (naziv), Spekter, Vodik, Zvezna funkcija, 18. december, 1856, 1940, 30. avgust.
- Angleški anglikanci
- Nobelovi nagrajenci za fiziko
- Nosilci reda za zasluge Združenega kraljestva
- Pokopani v Westminstrski opatiji
- Predsedniki Kraljeve družbe
- Prejemniki Copleyjeve medalje
- Prejemniki Kraljeve medalje
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Joseph John Thomson in Angleži
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Joseph John Thomson in Anglija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Joseph John Thomson in Atom
Škoti
Dudaši Škoti so prebivalci Škotske.
Poglej Joseph John Thomson in Škoti
Cambridge
Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.
Poglej Joseph John Thomson in Cambridge
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Joseph John Thomson in Copleyjeva medalja
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Joseph John Thomson in Delec alfa
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Joseph John Thomson in Električni naboj
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Joseph John Thomson in Elektron
Elektronski snop
Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.
Poglej Joseph John Thomson in Elektronski snop
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Joseph John Thomson in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Joseph John Thomson in Fizika
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Poglej Joseph John Thomson in Fotoelektrični pojav
Katoda
Katóda je pozitivna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah, na kateri poteka kemijska reakcija redukcije.
Poglej Joseph John Thomson in Katoda
Katodna cev
Katodna cev z elektromagnetnim fokusiranjem in odklonom Prerez katodne cevi: 1 - elektronski top, 2 - elektronski žarek, 3 - maska za ločitev rdeče, zelene in modre komponente slike, 4 - fosforescenčni premaz z rdečimi, zelenimi in modrimi deli, 5 - povečava, s fosforescenčno snovjo prevlečene, notranje strani zaslona Katodna cev, ki jo je izumil Karl Ferdinand Braun, je prikazovalna naprava, ki je bila uporabljena v večini monitorjev, televizij in osciloskopov.
Poglej Joseph John Thomson in Katodna cev
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Joseph John Thomson in Kraljeva družba
Kraljeva medalja
Kraljeva medalja ali tudi kraljičina medalja (/The Queen's Medal) je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Kraljeva družba iz Londona za »dva najpomembnejša prispevka k napredku naravoslovnega znanja« in za »en izjemen prispevek k uporabnim znanostim« znotraj Skupnosti narodov.
Poglej Joseph John Thomson in Kraljeva medalja
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Joseph John Thomson in Krogla
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Joseph John Thomson in London
Manchester
Panoramski posnetek mestnega središča Manchester je mesto v Združenem kraljestvu, ki spada v širšo, istoimensko regijo Greater Manchester v Severozahodni Angliji.
Poglej Joseph John Thomson in Manchester
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Joseph John Thomson in Meter
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Joseph John Thomson in Nobelova nagrada za fiziko
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Joseph John Thomson in Osnovni delec
Predsednik Kraljeve družbe
Predsednik Kraljeve družbe (izvirno; kratica PRS) je izvoljeni vodja Kraljeve družbe iz Londona.
Poglej Joseph John Thomson in Predsednik Kraljeve družbe
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Joseph John Thomson in Rentgenski žarki
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Poglej Joseph John Thomson in Rutherfordovo sipanje
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Poglej Joseph John Thomson in Sipanje
Sir (naziv)
Sir tudi je naziv vitezov in baronetov v Združenem kraljestvu.
Poglej Joseph John Thomson in Sir (naziv)
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Joseph John Thomson in Spekter
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Joseph John Thomson in Vodik
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Poglej Joseph John Thomson in Zvezna funkcija
18. december
18.
Poglej Joseph John Thomson in 18. december
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Joseph John Thomson in 1856
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Joseph John Thomson in 1940
30. avgust
30.
Poglej Joseph John Thomson in 30. avgust
Glej tudi
Angleški anglikanci
Nobelovi nagrajenci za fiziko
Nosilci reda za zasluge Združenega kraljestva
Pokopani v Westminstrski opatiji
Predsedniki Kraljeve družbe
Prejemniki Copleyjeve medalje
Prejemniki Kraljeve medalje
Prav tako znan kot J. J. Thomson, Joseph John Thompson.