Kazalo
34 odnosi: Aromatičnost, Atom, Atomska, molekulska in optična fizika, Copleyjeva medalja, Delčnovalovna dualnost, Elektron, Elektronski snop, Ernest Rutherford, Fizika osnovnih delcev, Friedrich Hasenöhrl, Geoffrey Ingram Taylor, Jedrska fizika, John Henry Poynting, Julius Robert Oppenheimer, Kolidž Trinity, Cambridge, Kraljeva medalja, Kraljeva ustanova Velike Britanije, Nobelova nagrada za fiziko, Papež Pij X., Paul Langevin, Periodni sistem elementov, Plazma (fizika), Predsednik Kraljeve družbe, Seznam angleških fizikov, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikov, Seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah, Thomson, Thomsonov problem, 18. december, 1856, 1906, 1940, 30. avgust.
Aromatičnost
Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.
Poglej Joseph John Thomson in Aromatičnost
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Joseph John Thomson in Atom
Atomska, molekulska in optična fizika
Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.
Poglej Joseph John Thomson in Atomska, molekulska in optična fizika
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Joseph John Thomson in Copleyjeva medalja
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Joseph John Thomson in Delčnovalovna dualnost
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Joseph John Thomson in Elektron
Elektronski snop
Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.
Poglej Joseph John Thomson in Elektronski snop
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Poglej Joseph John Thomson in Ernest Rutherford
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Joseph John Thomson in Fizika osnovnih delcev
Friedrich Hasenöhrl
Solvayevem kongresu leta 1911 Friedrich (Fritz Victor Franz) Hasenöhrl, avstrijski fizik in častnik, * 30. november 1874, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 7. oktober 1915, Vielgereuth (sedaj Folgaria), Welschtirol (sedaj Trento), Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Poglej Joseph John Thomson in Friedrich Hasenöhrl
Geoffrey Ingram Taylor
Sir Geoffrey Ingram Taylor, OM, FRS, angleški fizik in matematik, * 7. marec 1886, St John's Wood, London, Anglija, † 27. junij 1975, Cambridge, Anglija.
Poglej Joseph John Thomson in Geoffrey Ingram Taylor
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Joseph John Thomson in Jedrska fizika
John Henry Poynting
John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.
Poglej Joseph John Thomson in John Henry Poynting
Julius Robert Oppenheimer
Julius Robert Oppenheimer, ameriški fizik, * 22. april 1904, New York, New York, ZDA, † 18. februar 1967, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Joseph John Thomson in Julius Robert Oppenheimer
Kolidž Trinity, Cambridge
Kolidž Trinity (Trinity College, polno ime: College of the Holy and Undivided Trinity) je eden od sestavnih kolidžev Univerze v Cambridgeu v Angliji. Z okoli 600 dodiplomskimi študenti, 300 diplomanti in več kot 180 višjimi člani univerze je največji med kolidži univerz Oxford in Cambridge.
Poglej Joseph John Thomson in Kolidž Trinity, Cambridge
Kraljeva medalja
Kraljeva medalja ali tudi kraljičina medalja (/The Queen's Medal) je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Kraljeva družba iz Londona za »dva najpomembnejša prispevka k napredku naravoslovnega znanja« in za »en izjemen prispevek k uporabnim znanostim« znotraj Skupnosti narodov.
Poglej Joseph John Thomson in Kraljeva medalja
Kraljeva ustanova Velike Britanije
Kraljeva ustanova Velike Britanije, pogosto kar Kraljeva ustanova, skrajšano Ri ali RI, je organizacija za znanstveno izobraževanje in raziskovanje s sedežem v Westminstru v Londonu.
Poglej Joseph John Thomson in Kraljeva ustanova Velike Britanije
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Joseph John Thomson in Nobelova nagrada za fiziko
Papež Pij X.
Papež Pij X. (Papa Pius Decimus), rojen kot Giuseppe Melchiorre Sarto, je bil italijanski škof, kardinal, patriarh, papež in svetnik; *2. junij 1835, Riese (danes: Riese Pio X; Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo danes: Italija), †20. avgust 1914, Apostolska palača (Rim, Kraljevina Italija danes: Vatikan).
Poglej Joseph John Thomson in Papež Pij X.
Paul Langevin
Paul Langévin, francoski fizik, * 23. januar 1872, Pariz, Francija, † 19. december 1946, Pariz.
Poglej Joseph John Thomson in Paul Langevin
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Joseph John Thomson in Periodni sistem elementov
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Joseph John Thomson in Plazma (fizika)
Predsednik Kraljeve družbe
Predsednik Kraljeve družbe (izvirno; kratica PRS) je izvoljeni vodja Kraljeve družbe iz Londona.
Poglej Joseph John Thomson in Predsednik Kraljeve družbe
Seznam angleških fizikov
Seznam angleških fizikov.
Poglej Joseph John Thomson in Seznam angleških fizikov
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Joseph John Thomson in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Poglej Joseph John Thomson in Seznam fizikov
Seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah
Nekatere fizikalne konstante se imenujejo po znanstvenikih.
Poglej Joseph John Thomson in Seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah
Thomson
Thomson je priimek več oseb.
Poglej Joseph John Thomson in Thomson
Thomsonov problem
Thomsonov problem je izraz za vprašanje, kako razporediti N enako nabitih elektronov, ki so na površju sfere, da bi bil njihov elektrostatski potencial zaradi Coulombove sile minimalen.
Poglej Joseph John Thomson in Thomsonov problem
18. december
18.
Poglej Joseph John Thomson in 18. december
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Joseph John Thomson in 1856
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Joseph John Thomson in 1906
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Joseph John Thomson in 1940
30. avgust
30.
Poglej Joseph John Thomson in 30. avgust
Prav tako znan kot J. J. Thomson, Joseph John Thompson.