Kazalo
34 odnosi: Absorpcija, Albert Einstein, Anoda, Atom, Barij, Barijev oksid, Barva, Cezij, Cink, Delčnovalovna dualnost, Električna napetost, Električni prevodnik, Električni tok, Elektroda, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Film, Fizika, Foton, Kalij, Kinetična energija, Kovina, Kvantna mehanika, Matematika, Max Planck, Nemščina, Planckova konstanta, Platina, Pojav, Snov, Spekter, Svetloba, Ultravijolično valovanje, Valovna dolžina.
- Albert Einstein
- Električni pojavi
- Elektrokemija
- Fotovoltaika
- Heinrich Rudolf Hertz
- Kvantna mehanika
- Pretvarjanje energije
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Fotoelektrični pojav in Absorpcija
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Fotoelektrični pojav in Albert Einstein
Anoda
Anóda je negativna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah.
Poglej Fotoelektrični pojav in Anoda
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Fotoelektrični pojav in Atom
Barij
Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.
Poglej Fotoelektrični pojav in Barij
Barijev oksid
Barijev oksid je bela higroskopska spojina, ki nastane z zgorevanjem barija v reakciji s kisikom, načeloma pa se najpogosteje pojavi ob razpadu drugih soli barija.
Poglej Fotoelektrični pojav in Barijev oksid
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Fotoelektrični pojav in Barva
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Poglej Fotoelektrični pojav in Cezij
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Fotoelektrični pojav in Cink
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Fotoelektrični pojav in Delčnovalovna dualnost
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Poglej Fotoelektrični pojav in Električna napetost
Električni prevodnik
Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.
Poglej Fotoelektrični pojav in Električni prevodnik
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Fotoelektrični pojav in Električni tok
Elektroda
Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.
Poglej Fotoelektrični pojav in Elektroda
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Fotoelektrični pojav in Elektromagnetno valovanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Fotoelektrični pojav in Elektron
Film
9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.
Poglej Fotoelektrični pojav in Film
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Fotoelektrični pojav in Fizika
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Fotoelektrični pojav in Foton
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Poglej Fotoelektrični pojav in Kalij
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Fotoelektrični pojav in Kinetična energija
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Fotoelektrični pojav in Kovina
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Fotoelektrični pojav in Kvantna mehanika
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Fotoelektrični pojav in Matematika
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Poglej Fotoelektrični pojav in Max Planck
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Fotoelektrični pojav in Nemščina
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Fotoelektrični pojav in Planckova konstanta
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Fotoelektrični pojav in Platina
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Fotoelektrični pojav in Pojav
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Fotoelektrični pojav in Snov
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Fotoelektrični pojav in Spekter
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Fotoelektrični pojav in Svetloba
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Fotoelektrični pojav in Ultravijolično valovanje
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Fotoelektrični pojav in Valovna dolžina
Glej tudi
Albert Einstein
Električni pojavi
Elektrokemija
Fotovoltaika
Heinrich Rudolf Hertz
Kvantna mehanika
Pretvarjanje energije
Prav tako znan kot Fotoefekt, Fotoelektrični efekt.